Informer
Spletni posrednik informacij

Slovenija je v okviru sheme SURE dobila dodatnih 913 milijonov evrov posojil za ohranjanje delovnih mest!

0

Predsenica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da je Slovenija dobila dodatnih 913 milijonov evrov posojil. Posojilo prihaja iz solidarnostnega instrumenta SURE, ki je namenjen predvsem zaščiti delovnih mest med pandemijo. Shema SURE je sicer eden od treh stebrov aprilskega fiskalnega svežnja, v vrednosti 540 milijard evrov v pomoč delavcem, podjetjem in državam, Slovenija pa je bila med prvimi državami, ki so sprejele ustrezno zakonodajo za odobritev državnega poroštva v okviru sheme.

 

Epidemija je močno posegla v naša življenja in povzročila tudi gospodarsko škodo, a obenem predstavlja tudi nekakšno priložnost za razvoj. Vlada je tako v prihajajočem obdobju sedmih let obljubila dobrih 10 milijard razvojnih sredstev. Ocenjevalo se je, da naj bi bil letni “izplen” evropskih finančnih sredstev med 200 in 300 milijonov letno, minister Zvonko Černač, ki je pristojen za EU kohezijsko politiko, pa je ocenjeval, da bo Slovenija dejansko dobila med 4 in 5 milijard, kar v novi sedemletni finančni perspektivi predstavlja 400 milijonov evrov letno.

 

Danes je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sporočila, da je Slovenija dobila dodatnih 913 milijonov evrov posojil. Posojilo prihaja iz solidarnostnega instrumenta SURE, ki je namenjen zaščiti delovnih mest med pandemijo. Za financiranje shem začasnega dela ter podporo delavcem in podjetjem je iz solidarnostnega instrumenta SURE namenjeno skupaj 1,1 milijarde evrov, je še pojasnila in zapisala: “Evropa vam stoji ob strani.” Predsednik Janez Janša se ji je lepo zahvalil in zapisal, da skupaj zmoremo.

Gre za instrument ugodnih posojil za ohranjanje delovnih mest
Evropska komisija je Svetu EU-ja  že avgusta lani predlagala, naj v okviru instrumenta SURE petnajstim članicam EU-ja odobri skupno 81,4 milijarde evrov posojil. Slovenija bi po predlogu prejela 1,1 milijarde evrov, za kolikor je zaprosila, v vlogi za finančno podporo pa je navedla ukrepe čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa, temeljnega dohodka, oprostitve prispevkov za samozaposlene in druge. Predsednica Evropske komisije je takrat poudarila, da mora komisija storiti vse, kar je v njeni moči, da ohrani delovna mesta in vire zaslužka. “Shema SURE je jasen simbol solidarnosti v času te krize brez primere. Evropa je zavezana zaščiti njenih državljanov,” je poudarila. Instrument SURE zagotavlja finančno pomoč v obliki posojil EU-ja državam članicam pod ugodnimi pogoji, in sicer v skupni vrednosti do 100 milijard evrov. S temi posojili bodo države članice lažje obravnavale nenadna povečanja javnofinančnih odhodkov za ohranjanje delovnih mest. Slovenija je bila med prvimi državami, ki so sprejele ustrezno zakonodajo za odobritev državnega poroštva v okviru sheme. Shema SURE je sicer eden od treh stebrov aprilskega fiskalnega svežnja v vrednosti 540 milijard evrov v pomoč delavcem, podjetjem in državam. Na voljo bo do konca leta 2022, v primeru če bi krizne razmere vztrajale še dlje, pa jo je možno tudi podaljšati, je poročalo Delo.

 

Druga polovica letošnjega leta v znamenju res visokega okrevanja
Koordinator strokovne svetovalne skupine Matej Lahovnik je povedal, da manjše okrevanje gospodarstva lahko pričakujemo že v drugem četrtletju letošnjega leta, od julija pa bo to okrevanje močno. Položaj je bistveno boljši kot lani ta čas. “Smo preveč pesimistični v nekaterih napovedih. Premalo se zavedamo, v koliko boljši situaciji smo v primerjavi z lanskim letom. Skladišča so bila lani prazna, o virusu se je vedelo zelo malo, o cepivih se je le sanjalo,” je o Lahovnikovih besedah poročal Siol.net. Kot je dejal, s pomladjo pričakujejo sproščanje ukrepov in kroženje denarja. Podjetja so še vedno relativno nizko zadolžena, prihranki prebivalstva so se povečali. Ustvariti moramo pogoje, da ljudje začnejo trošiti in da denar začne krožiti, je dodal. V PKP 8 so zato med drugim predlagali dva ukrepa, in sicer podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca aprila z možnostjo podaljšanja do konca junija in subvencioniranje višje minimalne plače.

Sara Bertoncelj

Objavite komentar