Ali se Slovenci poslavljamo od volilnega molka in pozdravljamo elektronsko glasovanje? V obdobju treh mesecev pred naslednjimi državnozborskimi volitvami se na političnem prizorišču odvijajo razprave o možnih spremembah volilnih pravil.
Razprave o ukinitvi volilnega molka, uvedbi e-glasovanja in enotnih številkah kandidatnih list v vseh volilnih enotah so na dnevnem redu. Kaj od teh predlogov je uresničljivo in kakšne bi bile posledice?
Volilni molk: Osebna svoboda ali nujna omejitev?
Pred skoraj desetletjem je vrhovno sodišče odpravilo prepoved javne volilne propagande za državljane, vendar so politični akterji do danes zavezani strogim pravilom. Statistika zadnjih parlamentarnih volitev kaže, da ni učinkovitih orodij za obravnavo kršitev volilnega molka, saj so bile posledice zanemarljive: 600 domnevnih nepravilnosti, 90 sproženih postopkov in le 16 opominov ali glob. Predsednik vlade, Robert Golob, meni, da volilni molk ni več smiseln in je odprt za ukinitev. Podobno menijo v SDS, medtem ko v Levici opozarjajo, da bi lahko ukinitev prinesla dodatna tveganja za volivce.
“Zadnje čase smo širom Evrope, ne samo v Sloveniji, priča temu, da so se desni populisti zelo dobro organizirali na družbenih omrežjih, kjer širijo ne samo neresnice, ampak sistematično kršijo ravno volilni molk,” pravi Robert Golob.
Elektronsko glasovanje: Prihodnost ali tveganje?
Elektronsko glasovanje je tema, ki deli mnenja. Demokrati pod vodstvom Anžeta Logarja bi želeli uvajanje e-glasovanja, vendar bi to najprej preverili na referendumu. Logar zagovarja, da je to korak naprej v digitalni dobi, v kateri živimo, in vidi prednosti, ki jih prinašajo izkušnje drugih držav. Kljub temu Državna volilna komisija opozarja, da je pot do vzpostavitve zaupanja vrednega sistema še dolga.
“Smo v digitalni dobi, nekatere države to že imajo in se je izkazalo za dober primer. Danes govoriti, ob tem, ko svoje osebne podatke dajemo na medmrežje, da z varno mrežo na državni ravni ni možno zagotoviti varnega ekosistema za volitve, je približno tako kot pred stotimi leti govoriti o tem, zakaj ženske ne morejo voliti,” je prepričan Anže Logar.
Enotna številka kandidatnih list: Poenostavitev ali dodatna zmeda?
Predlog o poenotenju številk kandidatnih list na državni ravni je sprožil različne odzive. Poslanka SDS, Anja Bah Žibert, je poudarila, da bi to zmanjšalo zmedo med volivci, ki se selijo med različnimi območji, kjer številke niso enotne. Vendar pa Državna volilna komisija opozarja, da bi bila uresničitev tega predloga pred marčevskimi volitvami prevelik zalogaj.
“Danes se ljudje vozijo iz enega konca Slovenije v drugega, medtem vidijo različne plakate, ki nagovarjajo volivce – in na Gorenjskem bo številka za neko listo 1, ko bo šel na drug konec Slovenije, bo druga številka. In ljudje so zmedeni,” je prepričana poslanka SDS Anja Bah Žibert.
Prihodnost slovenskih volitev
Razprave o spremembah volilnih pravil bodo zagotovo še naprej burile duhove. Medtem ko nekateri akterji zagovarjajo modernizacijo in ukinitev zastarelih pravil, drugi opozarjajo na morebitna tveganja in potrebo po previdnem pristopu. Ne glede na to, kakšne odločitve bodo sprejete, je ključno, da so volitve varne, pravične in dostopne vsem volivcem.
Spletno uredništvo
