Skrivnostni pogini labodov v Tišini: Je mak krivec?
V vasi Sodišinci, ki leži v občini Tišina, so ob gramoznici ponovno našli več poginulih labodov. Podobne primere so opazili že lani jeseni, prve kadavre pa je veterinarsko-higienska služba prevzela februarja letos. Preiskave so izključile prisotnost virusov, kot so aviarna influenca, aviarni avulavirus 1 ter virus Zahodnega Nila, je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) pojasnila Brigita Slavec z Inštituta za perutnino.
Slavec je pojasnila, da so na poginulih živalih opravili rutinsko patoanatomsko raztelesbo z makroskopskim pregledom organov ter odvzemom vzorcev za laboratorijske preiskave. Glavni cilj je bil izključiti posebej nevarne kužne bolezni. “Z molekularnimi preiskavami smo izključili prisotnost virusa aviarne influence, aviarnega avulavirusa 1 in virusa Zahodnega Nila,” je izpostavila Slavec.
Slavec je dodala, da so bile preiskane živali izrazito shujšane, s znaki kaheksije, atrofije prsne muskulature in notranjih organov, pri čemer so izključili tudi endoparazitozo.
Odsotnost toksikoloških preiskav
Zaradi napredovalih postmortalnih sprememb in slabega stanja trupel toksikološke analize niso bile opravljene. Prebivalci so izrazili mnenje, da so se labodi zastrupljali z makom, saj so opazili labode, ki so se opotekali in bili videti omamljeni, vendar Slavec pojasnjuje: “Ker toksikoloških analiz nimamo, zastrupitve z alkaloidi maka ni bilo mogoče ne potrditi ne izključiti.”
Slavec je opozorila, da zastrupitve lahko povzročijo tudi druge snovi, kot so fitofarmacevtska sredstva, mikotoksini ali težke kovine, vendar tudi teh možnosti zaradi neizvedenih toksikoloških preiskav ni bilo mogoče izključiti. “Toksikološka diagnostika je zahtevna, zlasti pri razpadlih vzorcih, kjer so rezultati lahko nezanesljivi,” je dodala.
Možni vplivi maka in sistemskih vrzeli
Glede vpliva maka je Slavec pojasnila, da rastlina lahko vsebuje različne opioidne alkaloide, kot so morfin, kodein in tebain. Kljub temu ni podatkov, katera snov ali kombinacija bi bila toksična za labode. Prav tako ni mogoče zanesljivo pojasniti, zakaj se ptice niso pravočasno umaknile. Kronična izpostavljenost bi lahko vplivala na njihov živčni sistem in zmanjšala sposobnost odzivanja.
Sistemski izzivi in priporočila
Slavec je izpostavila tudi sistemsko vrzel pri obravnavi takšnih primerov. “Za pogine prostoživečih živali, pri katerih vzrok ni kužna bolezen ali sum na namerno povzročitev, trenutno ni enotno opredeljenega protokola za nadaljnje ukrepanje,” je dejala. Predlagala je, da bi bilo smiselno vzpostaviti sistem za oceno tveganja sajenja industrijskega maka v bližini večjih vodnih površin, kjer se zadržujejo vodne ptice.
“Namesto splošnih prepovedi je treba problem obravnavati celostno in na podlagi znanstvenih dokazov ter sodelovanja različnih strok,” je zaključila Slavec.
V občini Tišina še vedno iščejo odgovore na skrivnostno umiranje labodov, medtem ko strokovnjaki in prebivalci upajo, da bodo prihodnje preiskave prinesle več jasnosti.
Spletno uredništvo Toti Maribor
