Salmonela v italijanskih paradižnikih, ki so jih izvozili tudi v Slovenijo: V Italiji že 132 okužb
Iz Italije prihaja opozorilo, ki zadeva tudi slovenske potrošnike. V pošiljki češnjevega paradižnika so odkrili nevarni bakteriji salmonele, italijanski pristojni organi pa so o ugotovitvah prek evropskega sistema za hitro obveščanje o nevarnih živilih obvestili tudi Slovenijo in Hrvaško. V italijanskih provincah Brescia in Bergamo so poročali o skupno 132 primerih okužb.
Sporni paradižnik izvira s Sicilije, kjer so določeno serijo izdelka odpoklicali že septembra. Slovenski organi ob prvih poročilih še niso pojasnili, ali je okuženi izdelek dosegel trgovske police oziroma končne potrošnike v Sloveniji.
Italija opozorila Slovenijo in Hrvaško
Italijanski pristojni organi so v petek, 9. oktobra 2026, prek evropskega sistema za hitro obveščanje o živilih in krmi RASFF poslali opozorilo o prisotnosti salmonele v češnjevem paradižniku italijanskega izvora. Med državami, ki so bile obveščene o pošiljki, sta tudi Slovenija in Hrvaška, kar pomeni, da je bil izdelek predmet čezmejne distribucije.
Po poročanju N1 so bakterijo odkrili med lastnim preverjanjem italijanskega proizvajalca. Analize so pokazale prisotnost dveh tipov salmonele, in sicer Salmonella Typhimurium in Salmonella Strathcona. Obe lahko povzročata okužbe prebavil, vendar gre za različna tipa bakterije, zato je pri razumevanju izbruha pomembno ločevati posamezne laboratorijske ugotovitve.
Opozorilo je posebej pomembno zato, ker se češnjevi paradižniki pogosto uživajo surovi. Ljudje jih dodajajo solatam, sendvičem in drugim jedem ali pa jih zaužijejo neposredno, brez toplotne obdelave. Če je živilo onesnaženo s salmonelo, lahko takšen način uživanja omogoči prenos bakterije na človeka.
Obvestilo o izvozu v Slovenijo še ne pomeni, da so bili okuženi paradižniki zagotovo prodani slovenskim potrošnikom. Za takšno ugotovitev bi bilo treba potrditi podatke o prejemnikih pošiljk, distribucijskih poteh in morebitnih ukrepih umika oziroma odpoklica.
V dveh italijanskih provincah poročajo o 132 okužbah
Po podatkih, ki jih povzema N1 iz sistema RASFF, so v Italiji poročali o 132 primerih okužb s salmonelo. Od tega jih je bilo 117 v provinci Brescia in 15 v provinci Bergamo, obe pa ležita v severnoitalijanski deželi Lombardija.
Takšno število primerov je sprožilo dodatno pozornost zdravstvenih in prehranskih organov, ki preiskujejo povezave med obolelimi, zaužitimi živili in dobavnimi verigami. Pri tovrstnih izbruhih je pomembno ugotoviti, ali so ljudje uživali izdelke istega proizvajalca, ali so bili izdelki iz iste serije in ali laboratorijske analize potrjujejo povezavo med bakterijami, odkritimi pri bolnikih in v hrani.
Vendar je treba poudariti, da navedba 132 okužb sama po sebi še ne dokazuje, da je vseh 132 ljudi zbolelo prav zaradi iste odpoklicane serije paradižnikov. Preiskava izvora okužb še poteka, pristojni organi pa morajo povezavo med posameznimi primeri in izdelki potrditi z epidemiološkimi ter laboratorijskimi podatki.
Okužbe s salmonelo so lahko povezane z različnimi živili, čeprav jih javnost najpogosteje povezuje z jajci, perutninskim mesom in izdelki živalskega izvora. Primer italijanskih paradižnikov opozarja, da so lahko vir okužbe tudi sveža živila rastlinskega izvora, zlasti kadar med pridelavo, obiranjem ali pakiranjem pride do onesnaženja.
Sporni češnjevi paradižniki prihajajo s Sicilije
Italijansko ministrstvo za zdravje je odpoklic določene serije češnjevih paradižnikov objavilo 23. septembra. Po podatkih, ki jih navaja N1, gre za izdelke proizvajalca G&V Ortaggi iz kraja Gela na Siciliji.
Odpoklic je bil omejen na določeno serijo izdelka, ne pa na vse češnjeve paradižnike omenjenega proizvajalca ali na celotno italijansko pridelavo. Ta razlika je pomembna, saj bi splošno opozorilo pred vsemi paradižniki italijanskega izvora ustvarilo napačen vtis o obsegu ugotovljenega tveganja.
O primeru so poročali tudi italijanski strokovni kmetijski mediji. Revija Orticoltura je 8. oktobra navedla, da se preiskave ne osredotočajo samo na paradižnike, temveč tudi na namakalno vodo in druge dele pridelovalnega procesa. Namen teh preverjanj je ugotoviti, kje bi lahko prišlo do onesnaženja in ali je treba sprejeti dodatne ukrepe za preprečevanje novih okužb.
Pri sveži zelenjavi se lahko bakterije v pridelovalno verigo vnesejo na več načinov. Med možnimi viri so onesnažena voda, stik z živalmi, neustrezni higienski pogoji pri rokovanju ali onesnažena oprema. To pa še ne pomeni, da je bil kateri od teh vzrokov že dokončno potrjen v konkretnem primeru iz Gеле.
Sum se usmerja tudi v namakalno vodo
Posebno pozornost preiskovalcev vzbuja možnost, da je vir onesnaženja povezan z vodo, uporabljeno pri pridelavi paradižnika. Nekateri italijanski mediji so namreč poročali, da bi bakterije lahko izvirale iz vode za namakanje nasadov.
Ta domneva ima tudi širše epidemiološko ozadje. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sta že oktobra 2025 objavila oceno dolgotrajnega čezmejnega izbruha salmonele Strathcona, ki je bil povezan z uživanjem majhnih paradižnikov. Preiskovalci so takrat sev bakterije odkrili tudi v vzorcu namakalne vode na enem od pridelovalnih območij na Siciliji.
Takšna ugotovitev kaže, da lahko okoljski dejavniki pomembno vplivajo na varnost svežih pridelkov. Če se bakterije pojavijo v vodi, ki pride v stik z rastlinami ali plodovi, lahko nastane tveganje za onesnaženje živil še pred njihovim obiranjem.
Kljub temu je treba razlikovati med ugotovitvami prejšnjih preiskav in sedanjim odpoklicem. Pretekla potrditev salmonele v namakalni vodi še ni dokaz, da je prav ta voda povzročila najnovejše okužbe. Za dokončen odgovor bodo potrebni dodatni laboratorijski izvidi in podatki o sledljivosti izdelkov.
Evropski strokovnjaki na težavo opozarjajo že več let
Najnovejše opozorilo ni prvi primer, ko so evropske zdravstvene ustanove povezale okužbe s salmonelo Strathcona z uživanjem majhnih paradižnikov italijanskega izvora. ECDC in EFSA sta v poročilu z dne 23. oktobra 2025 navedla, da so med januarjem 2023 in koncem septembra 2025 v 17 evropskih državah potrdili 437 primerov okužbe z istim izbruhnim sevom bakterije.
Največ primerov v Evropski uniji so takrat zabeležili v Italiji, Nemčiji in Avstriji. Okužbe pa niso ostale omejene na evropski prostor, saj so jih odkrili tudi v Združenem kraljestvu, Kanadi in Združenih državah Amerike.
Preiskave so v več različnih letih kot verjeten vir okužb izpostavile majhne paradižnike s Sicilije. Podobne povezave so ugotovili že pri izbruhih v Avstriji in Italiji, zgodovinske raziskave pa so pokazale, da je bila ta bakterija s paradižniki povezana tudi pri izbruhu na Danskem leta 2011.
Evropski strokovnjaki so zato opozorili, da zgolj odpoklic posamezne serije ne more nujno odpraviti vseh tveganj, če je vir onesnaženja prisoten v pridelovalnem okolju. Potrebni so nadzor namakalnih vodnih virov, spremljanje proizvodnje, laboratorijska testiranja in usklajeno sodelovanje zdravstvenih ter prehranskih organov.
Novejša italijanska poročila iz oktobra 2026 kažejo, da se preiskave nadaljujejo. To potrjuje, da problem ni omejen zgolj na enkratno ugotovitev bakterije v enem izdelku, vendar še vedno ni podlage za sklepanje, da je nevarna celotna proizvodnja paradižnika na Siciliji.
Okužbe so v preteklosti potrdili tudi v Sloveniji
Posebej pomemben je podatek iz evropskega poročila ECDC in EFSA iz oktobra 2025. Med 437 potrjenimi primeri okužbe s salmonelo Strathcona v 17 evropskih državah je bilo deset primerov zabeleženih tudi v Sloveniji.
Ti primeri se nanašajo na obdobje od začetka leta 2023 do konca septembra 2025. Ne gre torej za dokaz, da je bilo deset ljudi v Sloveniji okuženih zaradi najnovejše pošiljke paradižnikov iz leta 2026, temveč za podatke o prejšnjem dolgotrajnem evropskem izbruhu.
Podatek kljub temu kaže, da se je isti izbruhni sev bakterije v preteklosti pojavil tudi pri nas. Ker so živilske dobavne verige med evropskimi državami tesno povezane, je hitro obveščanje o nevarnih živilih izjemno pomembno za preprečevanje nadaljnje distribucije spornih izdelkov.
Za zdaj v pregledanih informacijah ni potrditve o novih slovenskih okužbah, neposredno povezanih z najnovejšo pošiljko. Prav tako še ni bilo objavljenega odgovora slovenske Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki bi pojasnil, kateri prejemniki v Sloveniji so bili vključeni v distribucijo in ali so bili potrebni ukrepi umika izdelkov iz prodaje.
Kaj to pomeni za slovenske kupce?
Slovenija je bila o sporni pošiljki obveščena prek evropskega sistema RASFF. Ta omogoča hitro izmenjavo informacij med državami, kadar se pojavi tveganje, povezano z živili ali krmo, ki so lahko prisotna na več nacionalnih trgih.
Obvestilo lahko sproži preverjanje dobavnih poti, identifikacijo prejemnikov in po potrebi umik izdelkov iz prodaje ali odpoklic pri potrošnikih. Pomembna je predvsem sledljivost, saj je treba ugotoviti, kje se določena serija izdelka nahaja in ali je bila že prodana končnim kupcem.
Potrošniki naj zato spremljajo uradna obvestila Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter morebitna obvestila trgovcev. Če bo za Slovenijo objavljen konkreten odpoklic, bodo za prepoznavanje izdelka ključni podatki o proizvajalcu, seriji, poreklu in drugih oznakah na embalaži.
Za zdaj ni podlage za splošno opozorilo, naj ljudje prenehajo kupovati ali uživati vse češnjeve paradižnike. Tveganje se nanaša na ugotovljene oziroma preiskovane pošiljke, ne na celotno kategorijo zelenjave.
Če ima potrošnik doma izdelek, za katerega je bil uradno objavljen odpoklic zaradi salmonele, ga ne sme zaužiti. Ravnati mora po navodilih pristojnega organa ali trgovca, ki lahko vključujejo vračilo izdelka oziroma njegovo varno odstranitev.
Kako prepoznamo okužbo s salmonelo?
Salmoneloza je črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Salmonella. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se simptomi najpogosteje pojavijo od 12 do 36 ur po okužbi, inkubacijska doba pa lahko traja od šest do 72 ur.
Najznačilnejši simptomi so driska, bolečine in krči v trebuhu, slabost, bruhanje ter povišana telesna temperatura. Pri večini sicer zdravih ljudi bolezen mine v nekaj dneh, vendar so lahko težave tudi izrazitejše, zlasti če zaradi driske in bruhanja pride do večje izgube tekočine.
Posebej previdni morajo biti starejši ljudje, majhni otroci, nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom ali kroničnimi boleznimi. Pri teh skupinah je tveganje za zaplete lahko večje, zato je pomembno pravočasno prepoznati znake poslabšanja.
Osnovni ukrep pri nezapleteni okužbi je nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov. Če bolnik ne more zadržati tekočine, kaže znake dehidracije, ima krvavo drisko, visoko vročino ali se njegovo stanje slabša, mora poiskati zdravniško pomoč. Pri večini primerov zdravljenje z antibiotiki ni potrebno, o njihovi uporabi pa glede na potek bolezni odloča zdravnik.
Salmonela se lahko širi tudi s stikom z okuženo osebo, predvsem ob pomanjkljivi higieni rok. Zato je pomembno, da oboleli dosledno umivajo roke, čistijo sanitarne površine in med prebavnimi težavami ne pripravljajo hrane za druge.
Ali pranje paradižnika odstrani salmonelo?
Temeljito pranje sveže zelenjave pod tekočo pitno vodo je pomemben higienski ukrep, vendar ne zagotavlja popolne odstranitve vseh bakterij. Salmonela se lahko oprime površine živila, pri nekaterih okoliščinah pa se lahko nahaja tudi na mestih, ki jih z običajnim pranjem težje dosežemo.
Zato strokovnjaki priporočajo, da sadje in zelenjavo pred uživanjem temeljito operemo, tudi kadar ju nameravamo olupiti. Pomembno je tudi preprečevanje navzkrižne kontaminacije, pri kateri se bakterije z onesnaženega živila prek rok, nožev, desk ali drugih površin prenesejo na drugo hrano.
Pri pripravi hrane je smiselno ločevati surova in že pripravljena živila, redno čistiti kuhinjske površine ter dosledno skrbeti za higieno rok. Uporaba mila ali gospodinjskih čistil neposredno na zelenjavi ni priporočljiva.
Pomembno pa je še eno opozorilo: če je izdelek uradno odpoklican zaradi salmonele, ga samo pranje ne naredi varnega za uživanje. V takšnem primeru je treba upoštevati navodila o odpoklicu, ne pa poskušati tveganja odpraviti z domačim čiščenjem.
Italijanske oblasti sprejele dodatne previdnostne ukrepe
Zaradi povečanega števila okužb so v italijanski deželi Apulija že v začetku oktobra sprejeli dodatne previdnostne ukrepe. Po poročanju italijanske javne radiotelevizije Rai so pristojni 2. oktobra zahtevali začasno ustavitev ponudbe svežega surovega paradižnika v menzah vrtcev in osnovnih šol.
Podobno previdnost so priporočili tudi bolnišnicam, zdravstvenim ustanovam in drugim ponudnikom prehrane za posebej ranljive skupine prebivalstva. Surove paradižnike so lahko začasno nadomestili z drugo, toplotno obdelano zelenjavo.
Ukrep je bil sprejet preventivno, medtem ko pristojni organi nadaljujejo preverjanje izvora okužb in dobavnih poti. Ne pomeni, da so vsi paradižniki v Italiji okuženi, temveč da so se zdravstvene oblasti zaradi zaznanega tveganja odločile zmanjšati možnost izpostavljenosti pri skupinah, pri katerih so lahko posledice okužbe resnejše.
Ključno vprašanje: Ali so sporni paradižniki prišli do slovenskih potrošnikov?
Najnovejše italijansko opozorilo znova odpira vprašanje varnosti sveže zelenjave, ki prek mednarodnih dobavnih verig prihaja na slovenski trg. Dejstvo, da je bila Slovenija navedena med državami, obveščenimi o sporni pošiljki, zahteva pozornost, vendar samo po sebi še ne dokazuje, da so bili okuženi izdelki prodani slovenskim gospodinjstvom.
Odgovor bodo lahko dali pristojni organi, ko bodo znani natančnejši podatki o distribuciji, prejemnikih in morebitnih ukrepih. Do takrat je najpomembneje razlikovati med potrjeno ugotovitvijo salmonele v določeni pošiljki, poročili o okužbah v Italiji in še nepojasnjenim obsegom izpostavljenosti slovenskih potrošnikov.
Primer opozarja, da lahko nevarne bakterije v prehransko verigo vstopijo že med pridelavo sveže zelenjave in nato z izdelki prečkajo državne meje. Prav zato so sledljivost, pravočasno obveščanje in učinkoviti nadzorni ukrepi ključni za varnost hrane.
Za slovenske potrošnike bo najpomembnejša naslednja informacija: ali bo Uprava za varno hrano potrdila prisotnost spornih serij na našem trgu in objavila navodila za morebitni odpoklic. Dokler teh podatkov ni, je potrebna previdnost, ne pa širjenje nepotrjenih opozoril o vseh paradižnikih italijanskega izvora.
