Rop napovedal boj za ljubljansko mestno hišo in ostro udaril po Jankoviću: Novi stranki se pridružujeta še dve znani imeni
Nova stranka Ljubljana smo vsi je na prvem programskem kongresu razkrila karte, s katerimi se podaja v novembrsko bitko za Ljubljano. Županski kandidat in sopredsednik stranke Anton Rop je predstavil deset programskih področij, napovedal drugačen način vodenja prestolnice ter ostro kritiziral aktualnega župana Zorana Jankovića. A kongres je prinesel še dve politično zanimivi novici.
Novi stranki sta se pridružila zagovornik načela enakosti Miha Lobnik in nekdanja poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki je ob tem zapustila SD. Sopredsednica Urška Klakočar Zupančič pa je razkrila, da ambicije novega političnega projekta segajo precej dlje od ljubljanskih lokalnih volitev – po njih želijo delovati tudi na državni ravni.
Rop: Ljubljana ni last župana
Nekdanji predsednik vlade Anton Rop, ki se na novembrskih lokalnih volitvah podaja v tekmo za ljubljanskega župana, je na programskem kongresu stranke Ljubljana smo vsi svojo kampanjo jasno postavil tudi kot alternativo sedanjemu načinu vodenja prestolnice. Poudaril je, da Ljubljana po njegovem ni last župana, mestne uprave, politične stranke, liste aktualnega župana ali katerekoli interesne skupine.
Pri tem je skušal ločiti kritiko Jankovićevega načina vodenja od zavračanja vsega, kar je bilo v Ljubljani narejeno v preteklih letih. Ko govori o »vračanju Ljubljane ljudem«, po njegovih besedah ne misli na brisanje dosedanjih dosežkov, temveč na spremembo merila, po katerem se sprejemajo prihodnje odločitve.
»Ko govorim o tem, da želim Ljubljano vrniti ljudem, ne govorim o brisanju tega, kar je bilo narejeno. Govorim o merilu za naprej, da pri vsaki pomembni odločitvi najprej vprašamo, kaj bo zaradi nje boljše v življenju ljudi,« je povedal Rop.
Toda pri aktualnem županu je bil precej ostrejši. Ob trditvi, da je bila Ljubljana zgodovinsko »steber odpora proti nazadnjaški in avtoritarni oblasti«, je Jankoviću očital njegovo delovanje in odnose z nekaterimi političnimi voditelji na Balkanu. Rop je govoril o njegovem »sramotnem koketiranju z balkanskimi avtoritarci in simpatizerji vojnih zločincev« ter zatrdil, da sedanji župan po njegovem ni alternativa avtoritarni politiki. Gre za Ropovo politično oceno in del nastopa njegove stranke pred lokalnimi volitvami.
Stanovanja, promet in zdravstvo v ospredju programa
Stranka želi volivce prepričati predvsem s temami, ki neposredno posegajo v vsakodnevno življenje Ljubljančanov. Program, potrjen na kongresu, vsebuje deset vsebinskih poglavij: prostorski razvoj, stanovanjsko politiko, promet in mobilnost, energetiko in podnebne spremembe, kakovost zraka in zdravo okolje, zdravje in dolgotrajno oskrbo, digitalne javne storitve, zeleno infrastrukturo, mlade in družine ter demokratično in transparentno upravljanje mesta.
Rop je med konkretnimi problemi izpostavil predvsem pomanjkanje dostopnih stanovanj, dolgotrajne in nepredvidljive prostorske postopke, javni promet, dostopnost zdravstva in kakovost zraka. Po njegovi zamisli bi morale dobiti večjo vlogo tudi četrtne skupnosti, zlasti pri odločanju o manjših investicijah, ki neposredno vplivajo na življenje posameznih delov mesta.
Ljubljana bi po njegovih napovedih še naprej investirala, vendar želi pred večjimi projekti uveljaviti štiri osnovna vprašanja: kaj se gradi, koliko bo stalo, kdaj bo končano in kaj bodo prebivalci s projektom dejansko pridobili. Mestno upravo je opisal kot institucijo, ki bi morala delovati kot servis prebivalcev in ne kot administrativni labirint.
Klakočar Zupančič: Lepo mesto ni dovolj, če si ljudje v njem ne morejo ustvariti doma
Sopredsednica nove stranke Urška Klakočar Zupančič je svoj nastop osredotočila predvsem na vprašanje kakovosti življenja. Rop bo kandidiral za župana, Klakočar Zupančič pa bo nosilka strankine liste za ljubljanski mestni svet.
Izpostavila je predvsem stanovanjsko problematiko in vprašanje, ali lahko ljudje, ki so v Ljubljani odrasli, v njej tudi ostanejo. »Kakšen smisel ima lepo mesto, če si ljudje, ki so v njem odraščali, v njem ne morejo več ustvariti svojega doma?« se je vprašala. Po njenem Ljubljana ne potrebuje razvoja zgolj zaradi razvoja, temveč takšnega, ki prebivalcem omogoča dostopnejše stanovanje, primerno otroško varstvo, uporaben javni prevoz in kakovostne javne storitve.
Ob tem je pojasnila tudi svojo vrnitev v aktivno politiko. Dejala je, da sedanji čas po njenem zahteva več angažiranosti ter da to ne pomeni, da bi morali biti vsi člani političnih strank, družba pa si po njeni oceni ne more privoščiti, da bi ljudje ostali zgolj opazovalci.
Tako Rop kot Klakočar Zupančič sta v preteklosti napovedovala umik iz politike. Rop je to na kongresu obrnil tudi na šalo in dejal, da se oba zdaj »precej javno lotevata zarečenega kruha«, vendar meni, da ima v politiki še kaj koristnega narediti.
Presenečenje kongresa: Šetinc Pašek zapustila SD
Politično najbolj oprijemljiva novost kongresa je prišla z novimi člani. Stranki sta se pridružila Miha Lobnik in Mojca Šetinc Pašek. Za Lobnika, ki se poslavlja s položaja zagovornika načela enakosti, je to po poročanju medijev prvo članstvo v politični stranki.
Precej bolj zapleteno politično pot ima za seboj Šetinc Pašek. Nekdanja novinarka RTV Slovenija je v državno politiko vstopila leta 2022, ko je bila na listi Gibanja Svoboda izvoljena za poslanko. Oktobra 2023 je bila iz Svobode izključena, septembra 2025 se je pridružila poslanski skupini SD, zdaj pa je sporočila, da izstopa iz SD in se pridružuje stranki Ljubljana smo vsi.
Ob prestopu je jasno podprla Ropovo kandidaturo. Povedala je, da ga dobro pozna ter da ga zaradi njegovih vodstvenih in strokovnih kompetenc sama ocenjuje kot primernega kandidata za vodenje prestolnice. Hkrati je poudarila, da izstop iz SD zanjo ne pomeni odmika od socialdemokratskih vrednot.
»Socialni demokrat si in to ne pomeni, da moraš biti po avtomatizmu član SD,« je pojasnila in svojo podporo Ropu predstavila tudi kot prispevek k temu, da se levi in levosredinski glasovi v Ljubljani ne bi dodatno drobili. To je njena politična argumentacija ob prestopu, ne ocena razmerja sil med kandidati.
Šetinc Pašek kritična tudi do sedanjega vodenja Ljubljane
Ob odhodu iz SD Šetinc Pašek ni ostala le pri podpori Ropu, temveč je bila kritična tudi do aktualne mestne oblasti. Med drugim je problematizirala transparentnost, odnos do afer in povezovanje z načinom politike srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Tudi te navedbe predstavljajo njeno politično oceno ob prestopu v konkurenčno stranko in jih je treba razumeti v kontekstu prihajajoče volilne kampanje.
Njen odhod je zanimiv tudi zaradi širšega dogajanja v SD. Stranko je letos zapustilo več prepoznavnih članov oziroma nekdanjih funkcionarjev, med njimi Franc Trček in nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš, pred njima pa so odšli tudi nekateri drugi znani obrazi.
Za novo ljubljansko stranko pa prihod dveh javno prepoznavnih imen pomeni širitev ekipe tik pred začetkom intenzivnejšega dela lokalne kampanje.
Möderndorfer od Jankovićevega podžupana do generalnega sekretarja Ropove stranke
Pomembno vlogo pri novem projektu ima tudi Jani Möderndorfer, ki je generalni sekretar stranke Ljubljana smo vsi. Njegova politična biografija daje zgodbi dodatno zanimivost: v času prvega mandata Zorana Jankovića je bil namreč ljubljanski podžupan, zdaj pa sodeluje pri projektu, ki želi Jankoviću na volitvah ponuditi konkurenco.
Möderndorfer je ob predstavitvi programa poudaril, da razvoj po njihovem ne bi smel biti politični cilj sam po sebi, ampak bi ga bilo treba presojati glede na vpliv na kakovost življenja. Po letih gradenj se je po njegovih besedah treba vprašati predvsem, kako lahko obstoječa infrastruktura, javni prostor, šole, vrtci, zdravstveni domovi, športni objekti, kulturne ustanove in mestne storitve bolje služijo prebivalcem.
S tem nova stranka nakazuje tudi glavno razliko, ki jo želi poudarjati v kampanji: ne nasprotuje nadaljnjim investicijam, želi pa razpravo preusmeriti na stroške, uporabnost, transparentnost in vpliv projektov na vsakodnevno življenje.
Projekt se po volitvah ne namerava ustaviti v Ljubljani
Morda najbolj dolgoročno pomembno sporočilo kongresa pa je prišlo skoraj v ozadju razprave o Ljubljani. Ljubljana smo vsi po lokalnih volitvah ne želi ostati zgolj lokalna politična stranka.
Klakočar Zupančič je po kongresu povedala, da so najprej začeli graditi politiko na lokalni ravni in da zato stranka trenutno nosi ime Ljubljana smo vsi. Toda po lokalnih volitvah želijo po njenih besedah delovati tudi na državni ravni, ob takšni širitvi pa naj bi spremenili tudi ime stranke.
To postavlja ustanovitev stranke v nekoliko drugačen kontekst. Ljubljanske lokalne volitve zanjo niso nujno končni cilj, ampak lahko pomenijo prvo preizkušnjo novega političnega projekta. Stranka je bila formalno ustanovljena 23. septembra, ko je sprejela statut in določila svoje organe, manj kot dva tedna pozneje pa je že izvedla prvi programski kongres.
Rop in Klakočar Zupančič bosta njegova najbolj izpostavljena obraza: prvi kot kandidat za župana, druga kot nosilka liste za mestni svet. Z Lobnikom, Šetinc Pašek in Möderndorferjem pa se okoli njiju že oblikuje širša ekipa politično in javno prepoznavnih imen.
Novembrske volitve bodo prvi preizkus nove stranke
Programski kongres je tako pokazal, da želi Ljubljana smo vsi kampanjo graditi na dveh tirih. Prvi je izrazito lokalni: stanovanja, promet, zdravstvo, prostorsko načrtovanje, kakovost zraka, delovanje mestne uprave in večja vloga četrtnih skupnosti. Drugi je politični in je usmerjen v kritiko sedanjega načina vodenja mesta ter v poskus vzpostavitve nove levosredinske politične ponudbe.
Pri tem pa bo morala stranka v kampanji pokazati, kako namerava splošne programske obljube pretvoriti v konkretne ukrepe, koliko bi ti stali in kako bi jih mesto financiralo. Enako velja za Ropove ostre kritike Jankovića: volilna tekma bo pokazala, koliko prostora bo namenjenega primerjavi konkretnih rezultatov in programskih rešitev ter koliko političnim spopadom med kandidati.
Eno pa je po prvem kongresu jasno: Rop in Klakočar Zupančič Ljubljane ne vidita zgolj kot prizorišče ene lokalne kampanje. Stranka, ustanovljena šele 23. septembra, že napoveduje širitev na državno raven, medtem ko se ji pridružujejo prepoznavni posamezniki iz različnih delov levosredinskega političnega prostora.
Prva preizkušnja tega projekta bo prišla zelo hitro – na novembrskih lokalnih volitvah.
