Reko Idrijo z bagri spremenili v kanal: Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi lahko bilo ob novih poplavah še huje

Reko Idrijo so na italijanski strani želeli urediti tako, da bi zmanjšali nevarnost poplav, a izvedeni posegi so sprožili ostre kritike okoljevarstvenikov. Na območju Krmina so gradbeni stroji preoblikovali rečno strugo, odstranili naravne ovire, poškodovali skalne tvorbe in spremenili razporeditev proda. Organizacija Legambiente opozarja, da so bili posegi bistveno obsežnejši od predvidenega odstranjevanja rastlinja, posledice pa bi lahko bile ravno nasprotne od želenih.

Namesto večje varnosti bi lahko ob naslednjih visokih vodah prišlo do hitrejšega odnašanja proda, dodatne erozije in sprememb toka. Okoljevarstveniki dogajanje označujejo za okoljsko opustošenje, pri čemer poudarjajo, da zaščiti ljudi pred poplavami nikakor ne nasprotujejo.

Namesto odstranjevanja rastlinja so spremenili podobo reke

Na odseku reke Idrije, v italijanščini Judrio, med mostovoma pri Visinalu in Molin Nuovu na območju občine Krmin so v zadnjih dneh izvajali obsežna dela v rečni strugi. Namen posegov naj bi bil odstraniti živo in odmrlo rastlinje, ki ovira pretok vode, ter izboljšati pretočnost vodotoka ob močnejših padavinah. Toda po navedbah goriškega in tržiškega odbora okoljevarstvene organizacije Legambiente so izvajalci posegli bistveno globlje v naravno strukturo reke.

Z uporabo težke gradbene mehanizacije naj bi preoblikovali strugo in ustvarili osrednji kanal, ob katerem so uredili še prehod za težka vozila. Pri tem so po opozorilih okoljevarstvenikov močno spremenili naravno izmenjavanje globljih tolmunov, brzic in plitvin, ki je značilno za takšne vodotoke. Prav raznolikost rečnega dna ima pomembno vlogo pri ohranjanju življenjskih prostorov vodnih organizmov in naravnega ravnovesja reke.

Na prvi pogled se lahko bolj ravna in očiščena struga zdi primernejša za odvajanje velikih količin vode. Toda naravni vodotoki niso zgolj kanali, po katerih mora voda čim hitreje odteči. Njihova oblika, ovire, prodni nanosi in rastlinje vplivajo na hitrost toka, zadrževanje sedimentov ter razporejanje energije vode. Vsaka večja sprememba teh značilnosti lahko zato vpliva tudi na obnašanje reke ob naslednjih visokih vodah.

Legambiente opozarja, da so bila dela izvedena na način, ki je bistveno spremenil morfološke značilnosti Idrije. Po njihovem mnenju ni šlo zgolj za vzdrževalni poseg, temveč za preoblikovanje vodotoka, katerega posledice bi bilo treba temeljito strokovno preveriti.

Poškodovane skalne tvorbe, drevesa naj bi zasuli s prodom

Okoljevarstveniki opozarjajo tudi na poškodbe naravnih in starejših umetnih struktur ob reki. Med deli naj bi bile poškodovane oziroma uničene konglomeratne skalne tvorbe ob bregovih ter nekatere stare rečne pregrade, ki so pomembne za lokalno obliko in stabilnost struge. Takšni elementi lahko vplivajo na smer toka in omejujejo erozijo na posameznih odsekih, zato njihovo odstranjevanje ni nujno brez posledic.

Posebej zaskrbljujoča so pričevanja nekaterih domačinov, ki so okoljevarstvenikom povedali, da naj bi upravljavec gradbenega stroja med posegom polomil več dreves in jih nato prekril s premaknjenim prodom. Gre za navedbe prebivalcev, ki jih pristojni organi doslej niso javno potrdili, vendar po oceni Legambiente dodatno kažejo na neustrezen način izvajanja del.

Po prvotnem preoblikovanju struge naj bi izvajalci na nekaterih mestih odstranili tudi začasni prehod za mehanizacijo, prodni material pa naložili višje ob rečnem bregu. Tako so nastali novi nanosi, za katere okoljevarstveniki opozarjajo, da so lahko slabo povezani in zato posebej občutljivi na erozijo.

Ob naslednjih večjih pretokih bi lahko voda takšne nanose odnašala in jih premikala po strugi. To bi lahko povzročilo nove spremembe rečnega dna, lokalno kopičenje materiala in dodatne težave na odsekih, kjer se prod ustavlja. Ali se bodo takšni scenariji dejansko uresničili, je odvisno od količine vode, sestave materiala in drugih hidravličnih razmer, zato bi bila za zanesljivo oceno potrebna strokovna analiza.

Po katastrofalnih poplavah so ljudje pričakovali večjo varnost

Posegi na Idriji so povezani s prizadevanji za zmanjšanje poplavne ogroženosti po katastrofalnih poplavah, ki so 16. in 17. novembra 2025 prizadele dele Furlanije – Julijske krajine. Takrat so obilne padavine povzročile močno naraščanje vodotokov, poplavljanje naselij in številne intervencije civilne zaščite. Posebej hudo je bilo na območju zaselka Versa, kjer je voda zalila hiše in povzročila veliko materialno škodo.

V Versi je bilo zaradi poplav ogroženih približno 300 prebivalcev, voda pa je ponekod segala do dveh metrov visoko. Ljudje so morali zapustiti domove, številni so se po umiku vode soočili z uničeno opremo, poškodovanimi objekti in dolgotrajnim odpravljanjem posledic. Novembrsko neurje je na širšem območju povzročilo tudi smrtni žrtvi v Brazzanu, kjer je zemeljski plaz zasul stanovanjsko hišo.

Po takšni katastrofi je razumljivo, da prebivalci pričakujejo konkretne ukrepe, ki bodo zmanjšali nevarnost ponovitve podobnih dogodkov. Urejanje vodotokov, utrjevanje poškodovanih brežin, odstranjevanje nevarnih ovir in sanacija poplavne škode so lahko nujni posegi, še posebej na območjih, kjer visoka voda neposredno ogroža hiše, ceste in drugo infrastrukturo.

Toda prav zaradi velikega pomena protipoplavne zaščite se postavlja vprašanje, ali so bili posegi na Idriji ustrezno načrtovani in ali bodo res zmanjšali tveganje. Okoljevarstveniki namreč opozarjajo, da lahko preveč agresivno preoblikovanje rečne struge v določenih okoliščinah povzroči dodatne težave, zlasti če se spremeni hitrost toka ali stabilnost rečnega dna.

Za dela več kot 800.000 evrov

Po poročanju italijanskega medija Telefriuli so sporni posegi del širših del, vrednih več kot 800.000 evrov, ki jih je dežela Furlanija – Julijska krajina zaupala melioracijskemu konzorciju Consorzio di bonifica della Venezia Giulia. Dela ob objavi opozoril Legambiente še niso bila povsem zaključena.

Gre za pomembno javno naložbo, katere namen je izboljšanje poplavne varnosti. Prav zato so vprašanja o njeni učinkovitosti in vplivu na okolje toliko pomembnejša. Če se javna sredstva namenjajo zmanjševanju poplavnega tveganja, mora biti jasno, kakšne učinke bodo posegi imeli in na podlagi katerih strokovnih ocen so bili izbrani.

Telefriuli je poročal, da je pristojni konzorcij zaprosil za pojasnila glede dogajanja na gradbišču, vendar odgovora ni prejel. Tako za zdaj ni javno predstavljenega podrobnejšega odziva izvajalcev oziroma naročnikov na očitke o preoblikovanju struge, poškodbah naravnih struktur in morebitnih posledicah za poplavno varnost.

Pomembno bi bilo izvedeti tudi, ali je bilo izkopavanje osrednjega kanala predvideno v projektni dokumentaciji, kakšne strokovne podlage so bile uporabljene za določitev obsega posegov in kako bodo pristojni spremljali spremembe rečnega dna po zaključku del. Brez teh informacij je težko neodvisno oceniti, ali so bila dela izvedena skladno s predvidenimi cilji in ali so morebitna tveganja ustrezno obvladovana.

Bi lahko voda ob naslednji ujmi odtekala še hitreje?

Eno ključnih opozoril Legambiente je povezano s hitrostjo odtekanja vode. Po njihovem mnenju lahko poglabljanje in ravnanje rečne struge na posameznem odseku povzroči, da voda ob močnejšem deževju hitreje odteka proti nižje ležečim območjem. To pa bi lahko pomenilo, da se poplavna nevarnost ne odpravi, temveč se deloma prenese drugam.

Takšen učinek ni samodejna posledica vsake regulacije, saj je odvisen od značilnosti celotnega porečja, pretokov, naklona struge in drugih dejavnikov. Vendar gre za znano vprašanje pri načrtovanju protipoplavnih ukrepov. Rešitev, ki na enem mestu izboljša pretočnost, mora biti ocenjena tudi glede morebitnih vplivov na območja dolvodno.

Legambiente posebej opozarja na nove prodne nanose, ki bi jih lahko visoka voda hitro odnesla. Če bi se material začel premikati in odlagati na drugih mestih, bi lahko spremenil pretočne razmere in povzročil dodatno erozijo. Okoljevarstveniki zato dvomijo, da bodo izvedena dela dolgoročno izboljšala varnost okoliških naselij.

Po njihovem prepričanju bi bilo treba več pozornosti nameniti ukrepom, ki upoštevajo naravno dinamiko reke. Mednje lahko sodijo ohranjanje oziroma obnavljanje obrežnega rastlinja, zagotavljanje prostora za razlivanje visokih voda tam, kjer je to mogoče, ter posegi, ki zmanjšujejo poplavno nevarnost brez nepotrebnega uničevanja rečnih habitatov.

Takšni pristopi ne pomenijo, da je treba opustiti vse tehnične ukrepe. Na gosto poseljenih območjih so lahko nasipi, utrditve brežin in druge gradbene rešitve nujni. Ključno pa je, da so izbrani na podlagi celovite presoje in da reševanje ene težave ne povzroči novih.

Reka je bila že pozimi opozorilo, kako občutljiv je njen ekosistem

Idrija je po lanskih poplavah pokazala tudi povsem drugačen obraz. Januarja letos je Legambiente opozorila na izjemno nizko vodnatost njenega spodnjega toka na območju Romans d’Isonzo, kjer je bila struga ponekod skoraj povsem suha. Okoljevarstveniki so takrat poročali o poginu rib in številnih drugih, ki so ostale ujete v majhnih vodnih kotanjah.

Takšna nihanja med visokimi vodami in obdobji izrazite suše opozarjajo na občutljivost rečnega sistema. Čeprav se pretoki rek naravno spreminjajo skozi leto, lahko izrazita nihanja dodatno obremenijo vodne organizme, zlasti kadar se življenjski prostori zmanjšajo ali razdrobijo.

Tolmuni, brzice in plitvine imajo pri tem pomembno vlogo. Globlja območja lahko ob nizkih vodostajih predstavljajo zatočišče za ribe in druge vodne organizme, brzice prispevajo k mešanju in prezračevanju vode, plitvine ter prodni predeli pa zagotavljajo življenjske prostore različnim vrstam. Če se ta raznolikost zmanjša, lahko postane rečni ekosistem manj odporen na dodatne obremenitve.

Zato okoljevarstveniki opozarjajo, da urejanje vodotokov ne bi smelo biti omejeno zgolj na čim hitrejše odvajanje vode. Pomembno je tudi ohranjanje ekoloških funkcij, ki omogočajo dolgoročno stabilnost in biotsko raznovrstnost.

Legambiente: Varovanje ljudi in ohranjanje narave se ne izključujeta

Goriški in tržiški odbor Legambiente poudarjata, da podpirata ukrepe, katerih cilj je zmanjšanje poplavne nevarnosti v naseljenih območjih. Njuna kritika zato ni usmerjena proti protipoplavni zaščiti kot takšni, temveč proti načinu, na katerega so bila izvedena dela na konkretnem odseku Idrije.

Po njihovem mnenju je bil poseg preveč invaziven, pri čemer naj bi bila njegova korist za zmanjšanje poplavnega tveganja vprašljiva. Organizacija opozarja, da bi bilo treba več pozornosti nameniti rešitvam, ki temeljijo na naravnih procesih in upoštevajo celotno porečje, ne zgolj posameznega odseka rečne struge.

Pri tem gre tudi za vprašanje dolgoročnih stroškov. Če poseg povzroči hitro odnašanje materiala ali nove poškodbe brežin, lahko zahteva dodatna vzdrževalna dela in nove javne izdatke. Po drugi strani lahko dobro načrtovani ukrepi, ki upoštevajo naravno dinamiko vodotoka, v primernih razmerah zmanjšajo potrebo po ponavljajočih se posegih.

Legambiente je v svojem odzivu uporabila izraz okoljsko opustošenje. Gre za ostro oceno organizacije, ki jo bo treba soočiti tudi s strokovnimi pojasnili naročnika in izvajalca del. Za zdaj namreč ni javno objavljene neodvisne presoje, ki bi dokončno potrdila obseg ekološke škode ali vpliv posegov na prihodnjo poplavno ogroženost.

Kdo bo odgovarjal, če bodo naslednje visoke vode pokazale nove težave?

Primer reke Idrije odpira širše vprašanje upravljanja vodotokov po velikih poplavah. Ko naravna nesreča povzroči veliko škodo, se poveča pritisk na pristojne institucije, naj ukrepajo hitro in vidno. Toda hitrost izvedbe sama po sebi še ni zagotovilo, da bo izbrana rešitev tudi dolgoročno učinkovita.

Pri načrtovanju protipoplavnih ukrepov je treba upoštevati tako varnost ljudi kot vplive na naravno okolje. Ti cilji niso nujno v nasprotju, vendar zahtevajo skrbno strokovno presojo in razumevanje delovanja celotnega vodotoka. Poseg, ki na enem mestu poveča pretočnost, lahko spremeni razmere na drugem, zato so pomembni tudi učinki na območja dolvodno.

Na Idriji bo zato ključno ugotoviti, ali so bili posegi izvedeni skladno s projektno dokumentacijo, ali so bile njihove posledice ustrezno ocenjene in kakšni bodo rezultati spremljanja stanja po zaključku del. Prav tako bo pomembno, da pristojni organi javnosti pojasnijo, kako so upoštevali okoljske vidike in zakaj so izbrali prav takšno obliko urejanja struge.

Prebivalci poplavno ogroženih območij upravičeno pričakujejo zaščito svojih domov in življenj. Toda prav zaradi njihove varnosti ni dovolj, da reka po posegu deluje bolj urejena in pretočna. Pomembno je, kako se bo obnašala ob naslednjem močnem deževju. Če se bodo opozorila Legambiente izkazala za utemeljena, bi lahko dela, namenjena zmanjševanju poplavne nevarnosti, ustvarila nove težave. Zato je nujno, da pristojni na očitke odgovorijo z jasnimi strokovnimi pojasnili, ne zgolj z zagotovili, da so bili posegi potrebni.

 Spletno uredništvo Goriške novice