Divje babe: Kulturni spomenik državnega pomena

Arheološki park Divje babe, ki vključuje znamenito 60.000 let staro piščal, je bil s strani vlade razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Nahaja se pod Šebreljsko planoto in sega v srednji ter začetek mlajšega paleolitika. Ta razglasitev zagotavlja najvišjo raven varstva in dolgoročno upravljanje temu pomembnemu paleolitskemu najdišču v Sloveniji in svetu.
Arheološki park Divje babe obsega severni del Šebreljske planote in kompleks kraških jam nad dolino Idrijce. Jama Divje babe I je izjemno pomembno paleontološko in paleobotanično najdišče, ključno za srednji in mlajši paleolitik. Med leti 1980 in 1999 so tu potekale raziskave, ki so odkrile dobro ohranjene ostanke ter več naselitvenih horizontov. Leta 1995 so v jami našli glasbilo iz stegnenice jamskega medveda, datirano med 50.000 in 60.000 let.
“Piščal iz Divjih bab, stara približno 60.000 let, velja za eno najstarejših glasbil na svetu,” poročajo iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer piščal trenutno hranijo.
Jama kot vir znanja
Divje babe so tudi najbogatejši vir podatkov o pleistocenski favni, flori in podnebju v Sloveniji, kar je ključno za razumevanje naravne in kulturne zgodovine. Ministrstvo za kulturo je zapisalo, da status spomenika državnega pomena določa varovane sestavine, obseg in režim varstva. Odlok ureja ohranjanje sedimentov, ostalin in konteksta najdišča, omogoča znanstvene raziskave ter javno predstavitev dediščine.
Upravljanje in dostopnost
Upravljanje spomenika bo prevzel Zavod za turizem Cerkno, ki bo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pripravil načrt upravljanja. Načrt bo določil dolgoročni razvoj parka, načine predstavljanja javnosti, upravljanje obiskov ter usklajevanje varstvenih in turističnih vidikov.
Voden ogledi
Ogledi notranjosti jame Divje babe I bodo še vedno mogoči le v sklopu vodenih ogledov s strokovnimi vodniki, ki bodo zagotovili varnost spomenika in upoštevali naravovarstvene smernice. Raziskane plasti na tem najdišču so datirane med 35.000 in 116.000 let.
Pri pripravi odloka so sodelovali novogoriška enota ZVKDS, lastniki in upravljavci zemljišč ter lokalna skupnost. Večinski lastnik zemljišč je država, v upravljanju Slovenskih državnih gozdov in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Ministrstvo je poudarilo, da razglasitev Arheološkega parka Divje babe za kulturni spomenik državnega pomena predstavlja pomemben korak k varstvu in upravljanju tega ključnega arheološkega najdišča v Sloveniji ter krepi njegovo mesto na svetovnem zemljevidu pomembnih paleolitskih nahajališč.
Spletno uredništvo Goriške novice



