Gorski reševalci ob mednarodnem dnevu gorskega reševanja: Zaskrbljujoč porast smrtnih žrtev v gorah
Mednarodni dan gorskega reševanja prinaša resne opozorila iz vrst gorskih reševalcev v Sloveniji, ki beležijo rekordno leto s povečanjem števila reševanj nepoškodovanih in zaskrbljujočim številom smrtnih žrtev. V Sloveniji je reševanje v gorah v izključni domeni prostovoljcev Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), ki se s svojimi 18 društvi in več kot 800 člani nesebično podajajo v eno najzahtevnejših oblik prostovoljstva.
Predanost prostovoljcev GRZS
Ob praznovanju mednarodnega dne gorskega reševanja, GRZS izraža hvaležnost vsem prostovoljcem, ki tvegajo svoje življenje za varnost drugih.
“V 18 društvih po Sloveniji puščajo svoje sledi v gorah – ne zaradi lastnih ciljev, temveč zato, da bi pomagali drugim. Njihova predanost, znanje in nesebičnost so neprecenljiva vrednota, ki jo vsakodnevno živijo in delijo z vsemi, ki pomoč potrebujejo,”
poudarjajo pri GRZS.
Statistika nesreč in vzroki
Leto 2025 se izkazuje za rekordno po številu nesreč, saj so gorski reševalci do sedaj posredovali že 470-krat, kar je 29-krat več kot lani. Zdrs ostaja najpogostejši vzrok za nesreče, saj predstavlja približno 30 % vseh primerov. Zdrs ni nujno posledica spodrsljaja, temveč pogosto rezultat utrujenosti, spotika ob korenino ali kamen, izgube ravnotežja na zahtevni poti ali nepazljivosti zaradi uporabe telefona. Poznavanje terena, primerna oprema in telesna pripravljenost so ključni dejavniki za varnost v gorah.
Porast smrtnih žrtev in reševanje nepoškodovanih
Letos je število smrtnih žrtev že 30, kar je več kot v enakem obdobju lani, ko je bilo zabeleženih 23 smrtnih primerov. Prav tako narašča število reševanj nepoškodovanih oseb, ki zdaj predstavljajo 44 % vseh intervencij. Ta trend je še posebej izrazit v turistično priljubljenih območjih, kot so Bohinj, Bovec, Tolmin, Radovljica, Kranjska Gora in Ljubljana, kjer delež tujih obiskovalcev dosega 44 %.
Izogibanje napačnim navigacijskim pripomočkom
Gorski reševalci opozarjajo, da bi številne nesreče lahko preprečili z boljšo pripravo.
“Priprava na turo je ključnega pomena: pred odhodom je treba preveriti stanje in zahtevnost poti ter spremljati vremensko napoved. Na turo se je treba odpraviti s primerno opremo, zadostno količino hrane in pijače ter z realno oceno lastnih sposobnosti,”
svetujejo. Pohodniki, zlasti tujci, se pogosto zanašajo na Google Maps ali podobne nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinskih razlik in tehnične zahtevnosti poti, kar lahko privede do nevarnih situacij.
Tradicionalne metode reševanja ostajajo ključne
Kljub dežurstvu ekipe GRZS na Brniku, večina reševanj (58 %) še vedno poteka peš. Helikoptersko reševanje je pogosto oteženo zaradi vremenskih razmer, neprimernih pogojev za vzlet ali dostop, ali pa se akcija odvija ponoči.
“Ko je helikoptersko reševanje mogoče, sodelujemo s helikopterskimi ekipami Policije Slovenije in Slovenske vojske, ki nam zagotavljajo prevoz,”
dodajajo pri GRZS, pri čemer poudarjajo odlično sodelovanje vseh vključenih služb.
Vprašanje plačljivosti reševanja
Pogosto se pojavlja vprašanje o plačljivosti reševanja. Gorski reševalci ostajajo predani prostovoljstvu.
“Naša glavna in edina skrb je, da ponesrečenca varno spravimo v dolino. Zavedamo se, da so včasih ravnanja posameznikov lahkomiselna, a ugotavljanje morebitne krivde ni v naši pristojnosti – to je naloga države,”
pojasnjujejo. Poudarjajo, da si želijo, da se ljudje v stiski pravočasno obrnejo na njih, brez strahu in ne da bi jih karkoli odvrnilo od klica na pomoč.
Spletno uredništvo
