Propad banke Ueno sprožil politično krizo v Paragvaju#foto

V Paragvaju se je zaradi propada ene največjih digitalnih bank Ueno, ki je bila tesno povezana s predsednikovo vlado, sprožila politična kriza. Predsednik Santiago Peña je v luči množičnih protestov in izgube podpore znotraj lastne stranke napovedal odstop, kar je le nekaj minut kasneje privedlo do soglasne izglasitve ustavne obtožbe proti njemu v spodnjem domu parlamenta.

Več milijonov ljudi je ostalo brez dostopa do svojih prihrankov, kar je sprožilo nezadovoljstvo in proteste po državi.

Ustavna obtožba in odstop predsednika

Ameriška tiskovna agencija Associated Press (AP) poroča, da je spodnji dom paragvajskega parlamenta soglasno izglasoval ustavno obtožbo proti predsedniku Peñi, le nekaj trenutkov po tem, ko je ta napovedal svoj odstop. Politična kriza se je razvila kot posledica propada banke Ueno, ki je zamrznila prihranke več milijonov ljudi. Protesti so se razširili po državi, Peña pa je izgubil podporo tudi znotraj svoje stranke. Časnik El País poroča, da je spodnji dom zavrnil Peñov odstop, da bi preprečil, da bi kot dosmrtni senator pridobil imuniteto, kar bi lahko omogočilo morebitne sodne postopke proti njemu.

Nasledstvo na predsedniškem položaju

Predsednik Santiago Peña je svoj odstop napovedal prek videoposnetka, objavljenega na družbenem omrežju X, medtem ko so poslanci že razpravljali o njegovi ustavni obtožbi. Na njegovo mesto naj bi stopil podpredsednik Pedro Alliana, ki bi mandat opravljal do 15. avgusta 2028. Peña je dejal, da se je za odstop odločil zaradi stabilnosti države, družbenega miru in ohranitve demokratičnih institucij. Dodal je, da je njegova prednostna naloga zagotoviti, da bodo varčevalci dobili nazaj svoj denar, vendar ni neposredno prevzel odgovornosti za bančno krizo.

Bančni zlom in odziv javnosti

Banka Ueno, ki je v manj kot petih letih postala ena najprepoznavnejših bank v Paragvaju, je imela med svojimi strankami več kot 60 odstotkov odraslih prebivalcev države. Po navedbah AP je še prejšnji mesec poročala, da hrani približno 800 milijonov dolarjev depozitov javnega sektorja, kar je predstavljalo četrtino vseh njenih depozitov, vključno s sredstvi upravljavcev velikih paragvajskih hidroelektrarn. Paragvajska centralna banka je prevzela nadzor nad banko Ueno, ko je ugotovila, da je njen količnik kapitalske ustreznosti padel na manj kot polovico zakonsko predpisanega minimuma. Centralna banka je napovedala prenos računov strank in premoženja, ki še ohranja vrednost, na druge banke, preostanek pa bo likvidiran.

Reakcija prebivalstva

Bančna aplikacija, plačilne kartice in nakazila so prenehali delovati, poslovalnice pa so zaprle vrata. Pred njimi so se začele zbirati dolge vrste zaskrbljenih varčevalcev, ki niso mogli dostopati do svojih prihrankov. Množično odpiranje novih računov pri drugih bankah je povzročilo tudi izpade njihovih mobilnih aplikacij, kar je med prebivalci še okrepilo paniko. Oblasti so pozvale k mirnosti in sporočile, da so že začele vračati denar prizadetim varčevalcem. Približno 280.000 ljudem, ki so imeli bančni račun izključno pri banki Ueno, so začeli odpirati nove račune pri drugih bankah.

V povezavi s propadom banke so oblasti pridržale osem njenih visokih vodilnih uslužbencev, med njimi ustanovitelja Miguela Vázqueza in predsednika banke Juana Manuela Gustaleja. Bančni zlom je sprožil množične proteste, ki so paragvajsko prestolnico Asunción pretresali že tretji dan zapored. Policija je proti protestnikom uporabila solzivec in gumijaste izstrelke. Številni protestniki propada banke Ueno ne vidijo zgolj kot posledice tveganega bančnega poslovanja, temveč tudi kot primer korupcije in tesnih povezav med politično oblastjo ter finančnimi institucijami. Paragvaj se po najnovejšem indeksu zaznave korupcije mednarodne organizacije Transparency International uvršča med najslabše ocenjene države v Južni Ameriki, slabše je uvrščena le Venezuela.

Spletno uredništvo