Za napad na državo članico Nata niso več potrebni tanki, rakete ali vojaška letala. Dovolj hud kibernetski napad, ki bi ohromil bolnišnice, prekinil oskrbo z elektriko ali ogrozil življenja prebivalcev, bi lahko sprožil 5. člen severnoatlantske pogodbe. Na to je opozoril predsednik Natovega vojaškega odbora, admiral Giuseppe Cavo Dragone, potem ko so hekerji v več evropskih državah vdrli v računalniško vodene hladilne sisteme. Napadalci so ponekod temperaturo dvignili na več kot 50 stopinj Celzija, posebej skrb vzbujajoči pa so bili poskusi posegov v naprave za shranjevanje krvne plazme. V ozadju incidentov se pojavljajo sumi o proruskih hekerskih skupinah, vendar odgovornost za napade še ni uradno potrjena.
Evropa se sooča z obliko varnostnih groženj, pri katerih napadalci za povzročitev velike škode ne potrebujejo fizičnega dostopa do objektov. Namesto eksploziva lahko uporabijo računalniško ranljivost, namesto vojaškega napada pa oddaljen dostop do sistemov, ki nadzorujejo delovanje pomembne infrastrukture. Posledice takšnega vdora se lahko pokažejo v pokvarjeni hrani, uničenih zdravilih, moteni oskrbi bolnišnic ali celo ogroženih človeških življenjih.
Prav na to nevarnost je opozoril admiral Giuseppe Cavo Dragone, predsednik Natovega vojaškega odbora. Po poročanju britanskega časnika The Times je poudaril, da bi lahko kibernetski napad z dovolj resnimi posledicami dosegel prag, pri katerem bi zavezništvo razmislilo o uporabi 5. člena severnoatlantske pogodbe.
Gre za temeljno načelo Nata, po katerem se oborožen napad na eno članico obravnava kot napad na vse. Čeprav je bil člen prvotno oblikovan v času, ko so bile glavna grožnja klasične vojaške operacije, se je varnostno okolje v zadnjih desetletjih bistveno spremenilo.
Danes so lahko tarča napadov elektrarne, vodovodi, prometni sistemi, bolnišnice in druge ustanove, od katerih je odvisno vsakdanje življenje milijonov ljudi. Njihovo delovanje vse bolj temelji na digitalnih sistemih, zato lahko uspešen vdor povzroči tudi povsem fizične posledice.
Hekerji spreminjali temperaturo hladilnikov in povzročali veliko škodo
Povod za najnovejše opozorilo je niz kibernetskih napadov na industrijske hladilne sisteme v evropskih državah. Po poročanju Svet24, ki povzema tuje medije, so napadalci v najmanj devetih državah posegli v naprave za hlajenje in zamrzovanje, povezane z internetom.
V nekaterih primerih so temperaturo v hladilnih napravah na daljavo zvišali na več kot 50 stopinj Celzija. Takšen poseg lahko v kratkem času uniči velike količine hrane, saj izdelki, ki zahtevajo neprekinjeno hlajenje, ob previsokih temperaturah niso več varni za uporabo.
Po navedbah Reutersa je zadnji val napadov prizadel več kot sto evropskih trgovin. Oktobrski napad na hladilne sisteme v Franciji naj bi povzročil za več deset milijonov evrov škode. Primeri kažejo, da lahko kibernetski napadalci z razmeroma omejenim dostopom do računalniško vodenih naprav povzročijo obsežne gospodarske posledice.
Industrijski hladilni sistemi se uporabljajo v trgovinah, skladiščih, prehranski industriji in številnih drugih dejavnostih. Njihovo upravljanje pogosto poteka prek digitalnih nadzornih naprav, ki omogočajo spremljanje temperature, opozarjanje na okvare in prilagajanje delovanja na daljavo.
Takšna tehnologija je koristna za učinkovito upravljanje, vendar lahko ob nezadostni zaščiti postane tudi vstopna točka za napadalce. Če pridobijo nepooblaščen dostop, lahko spreminjajo nastavitve in povzročijo škodo, ne da bi bili fizično prisotni na kraju dogodka.
Še nevarnejši napadi na zaloge krvne plazme
Posebno zaskrbljenost so povzročili napadi na tri francoske lokacije, kjer hranijo krvno plazmo. Gre za pomembno sestavino krvi, ki se uporablja pri zdravljenju bolnikov, transfuzijah in proizvodnji nekaterih zdravil.
Po poročanju Associated Pressa so napadalci poskušali občutno zvišati temperaturo v hladilnih napravah, namenjenih njenemu shranjevanju. Takšni posegi so posebej nevarni, ker mora biti plazma hranjena pod strogo določenimi pogoji. Neustrezna temperatura lahko vpliva na njeno uporabnost in povzroči izgubo dragocenih zalog.
V francoskih ustanovah so varnostni sistemi spremembe pravočasno zaznali. Zaposleni so lahko ukrepali in zaloge zavarovali oziroma premestili, zato po navedbah francoskih oblasti plazma ni bila poškodovana, oskrba bolnišnic pa ni bila prekinjena.
Toda incident je pokazal, kako občutljiva je lahko meja med gospodarsko škodo in neposredno nevarnostjo za ljudi. Napad na hladilnike v trgovini lahko povzroči veliko finančno izgubo, poseg v shranjevanje krvi ali zdravil pa bi lahko v drugačnih okoliščinah vplival na zdravljenje bolnikov.
Če bi takšen napad povzročil obsežno pomanjkanje življenjsko pomembnih zdravstvenih zalog ali ohromil delovanje bolnišnic, bi bile posledice bistveno resnejše. Prav takšni scenariji so v središču Natovih razprav o tem, kdaj kibernetski napad preseže običajno kriminalno dejanje in postane vprašanje kolektivne varnosti.
Nato: Posledice so lahko primerljive s klasičnim vojaškim napadom
Admiral Cavo Dragone je opozoril, da lahko resen kibernetski napad na civilno infrastrukturo povzroči posledice, ki jih ni več mogoče obravnavati zgolj kot običajen računalniški incident. Če bi napadalci povzročili obsežne izpade elektrike, ohromili zdravstvene ustanove ali resno ogrozili prebivalstvo, bi lahko zavezništvo takšno dejanje obravnavalo kot oborožen napad.
Nato je že leta 2014 priznal, da lahko tudi kibernetski napad doseže prag za uporabo 5. člena. Leta 2021 so zaveznice dodatno poudarile, da lahko v določenih okoliščinah tudi skupni učinek več pomembnih zlonamernih kibernetskih dejavnosti pomeni oborožen napad.
To pomeni, da ni nujno odločilen samo en velik incident. Pomembna je lahko tudi kombinacija več napadov, ki skupaj povzročijo resne motnje v delovanju države.
Vendar takšna presoja ni samodejna. Severnoatlantski svet, najpomembnejši politični organ zavezništva, mora oceniti okoliščine, obseg škode, posledice za prebivalstvo in druge dejavnike. Odločitev o kolektivni obrambi se sprejema za vsak primer posebej.
Cavo Dragone je ob tem pojasnil, da trenutni napadi na trgovinske hladilne sisteme še ne dosegajo praga, ki bi upravičeval uporabo 5. člena. Njegovo opozorilo se nanaša predvsem na možnost prihodnjih napadov z bistveno hujšimi posledicami.
Ali za napadi stoji Rusija?
Varnostno razsežnost incidentov povečujejo sumi, da bi bili lahko nekateri napadi povezani s proruskimi hekerskimi skupinami. Po poročanju Svet24 sta odgovornost za napade na evropske hladilne sisteme prevzeli skupini NoName057(16) in Z-Pentest Alliance.
Objave, v katerih naj bi prevzeli odgovornost, so pozneje izginile, zato strokovnjaki še ugotavljajo njihovo verodostojnost. Prevzem odgovornosti sam po sebi ne dokazuje, kdo je napad dejansko izvedel, niti ne potrjuje, da je pri njem sodelovala določena država.
Nekateri preiskovalci ocenjujejo, da način izvedbe spominja na delovanje skupin, povezanih z ruskimi interesi. Drugi opozarjajo, da so lahko podobne metode dostopne tudi neodvisnim napadalcem in kriminalnim združbam.
Kremelj vpletenost zanika. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je po poročanju Politica obtožbe zavrnil kot neutemeljene. Evropske oblasti odgovornosti za te napade še niso uradno pripisale nobeni državi.
Vprašanje izvora kibernetskega napada je posebej zahtevno, saj lahko napadalci uporabljajo tujo infrastrukturo, prikrivajo svojo identiteto in namenoma puščajo zavajajoče sledi. Zato je za morebitno odločitev o kolektivnem odzivu pomembno tudi zanesljivo ugotavljanje odgovornosti.
Evropske države se sicer že dlje časa soočajo z različnimi oblikami hibridnih groženj, od kibernetskih vdorov do sabotaž in motenj satelitske navigacije. Nato opozarja, da so lahko takšne dejavnosti namenjene destabilizaciji družbe in slabšanju delovanja ključnih državnih sistemov, ne da bi prišlo do odkritega vojaškega spopada.
Kaj pravzaprav pomeni sprožitev 5. člena?
Peti člen severnoatlantske pogodbe je najpomembnejše varnostno jamstvo, ki povezuje članice Nata. Določa, da se oborožen napad na eno ali več zaveznic obravnava kot napad na vse, članice pa se zavezujejo, da bodo napadeni državi pomagale.
Vendar to ne pomeni, da bi ob vsakem takšnem napadu samodejno izbruhnila vojna ali da bi morale vse članice nemudoma uporabiti vojaško silo. Pogodba državam omogoča, da same določijo ukrepe, ki jih ocenjujejo kot potrebne za ponovno vzpostavitev varnosti.
Pomoč lahko vključuje obveščevalno sodelovanje, kibernetsko obrambo, diplomatske ukrepe, gospodarske omejitve ali vojaško podporo. Oblika odziva je odvisna od narave napada in dogovora med zaveznicami.
V zgodovini Nata je bil 5. člen uporabljen samo enkrat, po terorističnih napadih na Združene države Amerike 11. septembra 2001. Takrat so zaveznice sklenile, da napadi na ZDA predstavljajo napad na celotno zavezništvo, in sprejele več skupnih ukrepov.
Od takrat se je razumevanje varnostnih groženj močno razširilo. Danes Nato poleg klasičnih vojaških napadov obravnava tudi nevarnosti iz vesolja, kibernetskega prostora in drugih področij, na katerih lahko napadalci ogrozijo delovanje držav.
Tudi ameriški FBI opozarja na nevarnost
Na povečano tveganje zaradi napadov na industrijske hladilne sisteme so opozorile tudi ameriške oblasti. Zvezni preiskovalni urad FBI in ameriška agencija za kibernetsko varnost CISA sta v četrtek izdala opozorilo o ranljivostih naprav, ki so povezane z internetom in omogočajo upravljanje industrijskih procesov.
Napadalci lahko ob uspešnem vdoru spreminjajo delovne nastavitve, povzročijo poškodbe opreme ali uničijo zaloge. V določenih okoliščinah lahko nepravilno delovanje industrijskih naprav povzroči tudi nevarnost požara oziroma druge fizične posledice.
Opozorilo je pomembno zato, ker podobni sistemi niso omejeni na trgovine. Digitalni nadzor se uporablja v prehranski industriji, farmacevtskih skladiščih, logističnih centrih in številnih drugih dejavnostih.
Kibernetska varnost zato ni več samo vprašanje zaščite podatkov ali preprečevanja spletnih prevar. Vse bolj postaja del fizične varnosti infrastrukture, delovnih procesov in oskrbe prebivalstva.
Kaj bi takšen napad pomenil za Slovenijo?
Slovenija je članica Nata od leta 2004, zato zanjo velja enako načelo kolektivne obrambe kot za druge članice zavezništva. Če bi bila katera od držav tarča dovolj resnega kibernetskega napada in bi Nato presodil, da so izpolnjeni pogoji za uporabo 5. člena, bi bila Slovenija vključena v skupni odziv.
Ob tem pa je pomembna tudi druga stran vprašanja: Slovenija bi lahko bila sama tarča napada na kritično infrastrukturo. Električno omrežje, bolnišnice, vodovodni sistemi, prometna infrastruktura in komunikacijska omrežja so vse bolj odvisni od digitalnega upravljanja.
Uspešen napad na takšne sisteme bi lahko povzročil motnje, ki bi jih prebivalci občutili neposredno v vsakdanjem življenju. Izpad električne energije lahko vpliva na oskrbo z vodo, komunikacije, promet in delovanje zdravstvenih ustanov, zato se lahko posledice hitro širijo tudi zunaj prvotno napadenega sistema.
Prav zato Nato poudarja pomen odpornosti držav, ki vključuje zaščito kritične infrastrukture, pripravljenost na izredne dogodke in sodelovanje med javnimi ustanovami ter zasebnimi upravljavci pomembnih sistemov.
Kibernetska obramba ni več zgolj naloga računalniških strokovnjakov, temveč pomemben del nacionalne in mednarodne varnosti. Pri tem je ključna sposobnost pravočasnega zaznavanja napadov, omejevanja njihovih posledic in čim hitrejše ponovne vzpostavitve delovanja prizadetih storitev.
Vojna prihodnosti se lahko začne brez enega samega strela
Najnovejši napadi na evropske hladilne sisteme kažejo, kako hitro se lahko računalniški vdor spremeni v resen gospodarski ali varnostni problem. Ko napadalci posežejo v sisteme za shranjevanje hrane, krvi ali zdravil, njihove dejavnosti niso več omejene na digitalni prostor, temveč lahko neposredno vplivajo na fizični svet.
Za zdaj incidenti niso dosegli praga, pri katerem bi Nato uporabil 5. člen. Prav tako ni uradno potrjeno, kdo stoji za napadi na evropske hladilne sisteme. Toda opozorilo predsednika Natovega vojaškega odbora kaže, da zavezništvo takšne nevarnosti obravnava vse resneje.
Najpomembnejše sporočilo je, da bi lahko dovolj uničujoč kibernetski napad v prihodnosti sprožil enak mehanizem kolektivne obrambe kot klasičen oborožen napad. Odločilne ne bi bile samo uporabljene metode, temveč predvsem posledice za ljudi in delovanje države.
V času, ko so električna omrežja, bolnišnice, promet in oskrbovalni sistemi povezani z računalniškimi omrežji, se je spremenilo tudi razumevanje vojaške in civilne varnosti. Državo je mogoče resno prizadeti, ne da bi napadalec prestopil njeno mejo.
In prav na to opozarja Nato: prihodnji napad, ki bi zahteval odziv vseh zaveznic, se morda ne bo začel z eksplozijo, temveč z vdorom v računalniški sistem.
Spletno uredništvo
