Prisluhi pred volitvami: Strokovnjak opozarja na možen nacionalno-varnostni vidik

Objava zvočnih in videoposnetkov pogovorov oseb, povezanih s politiko in gospodarstvom, v zadnjih dneh močno odmeva v slovenskem javnem prostoru. Posnetki, ki naj bi razkrivali domnevne politične in poslovne povezave ter morebitne korupcijske poti, prihajajo v javnost ravno v času predvolilnega obdobja, kar odpira številna vprašanja o njihovem izvoru, motivih in morebitnih posledicah.

Kot poroča RTV Slovenija, je nekdanji direktor vojaške obveščevalno-varnostne službe Marjan Miklavčič opozoril, da primer presega zgolj politično afero in lahko odpira tudi vprašanja nacionalne varnosti.

Kdo stoji za objavami posnetkov?

V zadnjih dneh so v javnosti zaokrožili različni posnetki pogovorov, v katerih naj bi sodelovali posamezniki iz političnih in poslovnih krogov. Med drugim so se v posnetkih pojavila imena nekdanje generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković, nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan, odvetnice Nine Zidar Klemenčič ter lobista Roka Hodeja.

Medtem ko so nekateri zvočni posnetki lahko nastali z relativno preprosto opremo, videoposnetki po ocenah strokovnjakov kažejo na bolj profesionalno izvedbo.

Po besedah Miklavčiča je ključno vprašanje, kdo stoji za takšno operacijo in kakšni so interesi za objavo teh materialov.

Prisluhi brez dovoljenja so kaznivo dejanje

Kot poudarja Miklavčič, je prisluškovanje brez sodnega dovoljenja nezakonito, zato je pomembno razjasniti, ali so posnetki nastali v okviru zakonitega delovanja državnih organov ali pa gre za delovanje zasebnih akterjev.

Če bi se izkazalo, da za prisluhi stojijo posamezniki ali skupine, ki nezakonito posegajo v zasebnost ljudi, bi to pomenilo resen problem za pravni red države.

»Upravičeno se lahko vprašamo, ali smo zdaj vsi potencialna tarča prisluhov, ki se lahko ob primernem trenutku pojavijo v javnosti,« je opozoril.

Možni tudi tuji akterji

Dodatno vprašanje predstavlja možnost, da bi v ozadju stali tuji akterji. Na nekaterih videoposnetkih naj bi se pojavile osebe, ki se predstavljajo kot tuji vlagatelji, kar po mnenju Miklavčiča odpira tudi širši geopolitični vidik.

Po njegovih besedah bi lahko šlo za različne scenarije – od obveščevalnih operacij na gospodarskem področju do morebitnega vplivanja na politično dogajanje v Sloveniji.

Slovenija je po njegovem mnenju zanimiva tudi zaradi svojega položaja v Evropski uniji in zaradi strateških podjetij ter infrastrukturnih projektov, kot so Luka Koper, Slovenske železnice ali turistični kompleksi.

Potrebna hitra razjasnitev

Premier Robert Golob je sicer v odzivu na objave dejal, da gre za »fake news« oziroma manipulirane informacije, pri čemer so nekateri vpleteni poudarili možnost, da bi bili posnetki prirejeni ali ustvarjeni z uporabo umetne inteligence.

Po mnenju Miklavčiča bi morali organi pregona v takšnih primerih čim prej razjasniti, ali so posnetki avtentični in ali so bila storjena kazniva dejanja.

Pri preiskavi bodo po njegovih besedah ključni sodelovanje policije, Specializiranega državnega tožilstva ter Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova).

Nevarnost, da zadeva ostane brez epiloga

Miklavčič ob tem opozarja, da bi bilo za državo zelo problematično, če primer ne bi dobil jasnega epiloga.

Če se takšne zadeve ne raziščejo do konca, obstaja nevarnost, da se bodo podobne afere ponavljale, kar lahko škoduje politični kulturi, pravni državi in zaupanju javnosti v institucije.

Spletno uredništvo