Pretresljivo opozorilo iz Slovenije: Zmanjkalo je celo riža in testenin, po pomoč prihajajo zaposleni starši

V Sloveniji se poglablja stiska, ki je številni ne vidijo, dokler ne potrka na njihova vrata. Zveza Anita Ogulin opozarja, da so police njihovega humanitarnega skladišča praktično prazne, prvič po več letih pa jim je zmanjkalo celo najosnovnejših živil, kot so riž in testenine. Še bolj skrb vzbujajoče je, kdo vse danes potrebuje pomoč. Med prosilci je namreč vse več družin, v katerih starši redno hodijo v službo, vendar s svojimi prihodki ne zmorejo več pokriti osnovnih življenjskih stroškov.

Organizacija, ki vsak mesec s prehranskimi in higienskimi paketi pomaga približno 200 družinam z mladoletnimi otroki, zato javnost poziva k nujni pomoči.

Skladišče, ki pomaga družinam, je skoraj povsem prazno

Ob današnjem svetovnem dnevu hrane in jutrišnjem svetovnem dnevu boja proti revščini je Zveza Anita Ogulin javnosti poslala pretresljivo opozorilo. Povpraševanje po humanitarni pomoči že več let narašča, zaloge hrane in osnovnih higienskih izdelkov pa temu ne sledijo več. V humanitarnem skladišču so se znašli v položaju, ko ne morejo več samoumevno računati niti na živila, ki običajno predstavljajo osnovo prehranskih paketov.

Koordinatorica humanitarnega programa Botrstvo v Sloveniji Tina Plevnik je pojasnila, da so se v zadnjih letih sicer že navadili obdobij, ko hrane primanjkuje, vendar se tako izrazitega pomanjkanja že dolgo ne spomnijo. »Naše skladišče je praktično prazno,« je opozorila in dodala, da jim je prvič po več letih zmanjkalo celo riža in testenin. Gre za živila z daljšim rokom uporabe, ki so običajno med najpomembnejšimi sestavinami paketov za družine v stiski.

Organizacija vsak mesec s pomočjo v obliki hrane in drugih osnovnih potrebščin oskrbi približno 200 družin z mladoletnimi otroki. To pomeni, da mora redno zagotavljati velike količine živil, izdelkov za osebno higieno in gospodinjskih potrebščin. Če se zaloge ne obnavljajo dovolj hitro, se lahko znajde pred težkimi odločitvami, kako razdeliti omejena sredstva med družine, ki pomoč nujno potrebujejo.

Pomanjkanje donacij ni povsem nova težava. Na zvezi so že v preteklih letih opozarjali, da se količina podarjene hrane zmanjšuje, medtem ko zaradi višjih cen z enakim zneskom denarja kupijo manj izdelkov. Tokrat pa opozarjajo, da so razmere še posebej resne, saj primanjkuje prav osnovnih živil, ki jih potrebujejo skoraj vse družine.

Vse več zaposlenih staršev ne more več preživeti meseca

Morda najbolj zaskrbljujoč del današnjega opozorila je ugotovitev, da zaposlitev številnim družinam ne zagotavlja več finančne varnosti. Na Zvezi Anita Ogulin so že pred pandemijo covida-19 opažali več prošenj zaposlenih staršev, po pandemiji in ob naraščajočih življenjskih stroških pa so revni zaposleni med družinami, ki potrebujejo pomoč, postali še izrazitejša skupina.

Predsednica zveze Alenka Petkovšek opozarja, da številne družine živijo tik ob meji, ko še zmorejo poravnati osnovne obveznosti, vendar jih lahko že en nepričakovan strošek pahne v resno stisko. To je lahko večja položnica, podražitev najemnine, dolgotrajna bolezen, razpad partnerske zveze ali druga življenjska okoliščina, ki dodatno obremeni družinski proračun.

Za številne starše je vsak mesec natančen izračun, koliko denarja bodo namenili za stanovanje, elektriko, ogrevanje, prevoz na delo in hrano. Kadar prihodki ne zadoščajo za vse obveznosti, morajo določiti prednostne naloge. Pri tem pogosto najprej poravnajo stroške, katerih neplačilo bi lahko povzročilo hujše posledice, pri hrani pa poskušajo prihraniti, kolikor je mogoče.

Takšne družine niso nujno brez prihodkov in pogosto tudi ne ustrezajo predstavi o ljudeh, ki potrebujejo socialno pomoč. Starši so lahko redno zaposleni, delajo polni delovni čas in kljub temu ne zaslužijo dovolj za dostojno življenje. Prav zato je revščina zaposlenih ena najbolj skrb vzbujajočih oblik socialne stiske, saj delo samo po sebi ne zagotavlja več izhoda iz finančne negotovosti.

Starši odlagajo plačilo položnic in izpuščajo obroke

Na zvezi opozarjajo, da se družine pogosto dolgo trudijo same obvladovati svoje težave. Stroške skrbno načrtujejo, zmanjšujejo porabo in odlagajo nakupe, ki niso nujni. Nekaterim uspeva ohranjati krhko finančno ravnovesje, dokler ga ne poruši nepričakovan dogodek.

Petkovšek je izpostavila, da družine včasih prestavijo plačilo položnice na naslednji mesec ali izpustijo kakšen obrok, da bi se lahko prebile skozi mesec. Takšne odločitve se morda na prvi pogled zdijo začasne, vendar lahko ob dolgotrajnem pomanjkanju denarja postanejo del vsakdanjega življenja.

Odlaganje plačil prinaša dodatna tveganja. Neplačane obveznosti se lahko kopičijo, nastajajo zamudne obresti, v skrajnih primerih pa sledijo izvršbe, odklop elektrike ali celo izguba doma. Družine zato pogosto dajejo prednost stroškom bivanja, medtem ko zmanjšujejo izdatke za hrano, oblačila in druge vsakodnevne potrebe.

Pri otrocih je takšno pomanjkanje še posebej občutljivo. Redna in ustrezna prehrana je pomembna za njihovo rast, zdravje, učenje in splošno počutje. Če mora družina nenehno izbirati med hrano in plačilom položnic, posledice niso omejene le na trenutno finančno stisko, temveč lahko vplivajo tudi na kakovost življenja otrok.

Prav zato prehranski paketi niso zgolj kratkotrajna materialna pomoč. Za družine lahko pomenijo pomembno razbremenitev mesečnega proračuna in možnost, da denar, ki bi ga sicer porabile za osnovna živila, namenijo drugim nujnim obveznostim.

Paket hrane za 70 evrov lahko družini pomeni ogromno

Zveza Anita Ogulin v okviru svojih humanitarnih programov pripravlja pakete, ki poleg hrane vsebujejo tudi izdelke za osebno higieno in čiščenje doma. Njihova vrednost je običajno približno 70 evrov, vsebina pa je zasnovana tako, da lahko družine iz prejetih živil pripravijo različne obroke.

Takšen paket se morda komu zdi skromen, vendar je za gospodinjstvo, ki se že sicer težko prebija skozi mesec, lahko izjemno pomemben. Pomeni manjši račun v trgovini in nekaj več denarja za plačilo najemnine, elektrike, ogrevanja ali drugih neizogibnih stroškov.

Toda za pripravo takšnih paketov organizacija potrebuje stalne donacije. Ko zmanjka osnovnih živil, kot so riž, testenine, moka ali olje, je težko sestaviti uravnotežen paket, ki bi družini omogočil pripravo različnih obrokov. Pomanjkanje higienskih izdelkov predstavlja dodatno težavo, saj so tudi ti nujni za vsakdanje življenje, a lahko za družine z nizkimi prihodki pomenijo precejšen strošek.

Po podatkih organizacije je bilo že v preteklih letih med prejemniki pomoči veliko zaposlenih staršev. V letu 2024 je zveza prek programa Veriga dobrih ljudi razdelila več kot 6.000 paketov pomoči in pomagala več kot 600 družinam iz vse Slovenije. Takrat so po njenih navedbah zaposleni starši predstavljali približno 60 odstotkov družin, vključenih v program.

Ti podatki kažejo, da ne gre za nenadno in povsem novo težavo, temveč za dalj časa trajajoč trend, ki se je z rastjo življenjskih stroškov še zaostril.

Revščina ni več povezana samo z brezposelnostjo

Opozorilo Zveze Anita Ogulin odpira širše vprašanje socialne varnosti v Sloveniji. Tradicionalno je bila revščina pogosto povezana z izgubo zaposlitve, dolgotrajno brezposelnostjo ali drugimi okoliščinami, zaradi katerih posameznik ni imel rednega dohodka. Danes pa se humanitarne organizacije vse pogosteje srečujejo z ljudmi, ki redno delajo, vendar njihovi prihodki ne zadoščajo za pokritje življenjskih stroškov.

Posebej velik pritisk lahko predstavljajo stanovanjski stroški. Najemnine, stroški ogrevanja in druge obveznosti, povezane z bivanjem, pogosto zahtevajo velik delež družinskega proračuna. Če temu prištejemo stroške hrane, prevoza, šolskih potrebščin in skrbi za otroke, lahko tudi družina z dvema dohodkoma težko zagotovi finančno varnost.

Na zvezi opozarjajo tudi na energetsko revščino in nesorazmerje med prihodki ter dejanskimi stroški življenja. To pomeni, da problem ni nujno v slabem upravljanju denarja, temveč v tem, da družini po plačilu osnovnih obveznosti preprosto ne ostane dovolj sredstev.

Takšne razmere lahko dodatno poslabšajo bolezen, izguba dela dohodka ali druge nepredvidene okoliščine. Družina, ki je še prejšnji mesec zmogla poravnati vse stroške, se lahko hitro znajde v položaju, ko mora zaprositi za pomoč.

Humanitarne organizacije pri tem pogosto predstavljajo zadnjo varnostno mrežo. Njihova pomoč lahko prepreči, da bi začasna stiska prerasla v dolgotrajne dolgove in še hujšo socialno izključenost.

Humanitarna pomoč ne more nadomestiti sistemskih rešitev

Na Zvezi Anita Ogulin poudarjajo, da pomoč s hrano in osnovnimi potrebščinami družinam v kritičnem trenutku lahko veliko pomeni, vendar ne more trajno odpraviti vzrokov revščine. Če družina vsak mesec potrebuje prehranski paket, ker njeni prihodki ne zadostujejo za osnovne stroške, to kaže na širši problem, ki ga posamezne donacije ne morejo rešiti.

Pri tem se odpirajo vprašanja ustreznosti plač, dostopnosti stanovanj, stroškov oskrbe otrok, socialnih transferjev in drugih ukrepov, ki vplivajo na finančni položaj gospodinjstev. Humanitarna organizacija lahko pomaga premostiti najtežje obdobje, ne more pa sama zagotoviti, da bodo družine dolgoročno imele dovolj prihodkov za dostojno življenje.

Pomembno je tudi, da pomoč ni odvisna zgolj od trenutne pripravljenosti posameznikov za darovanje. Humanitarne organizacije potrebujejo stabilne vire, saj se potrebe družin ne pojavijo samo ob večjih dobrodelnih akcijah ali praznikih, temveč trajajo skozi vse leto.

Današnje opozorilo je zato tudi poziv k razmisleku o tem, kako učinkovito Slovenija preprečuje revščino zaposlenih in kako hitro lahko ljudje dobijo pomoč, preden se znajdejo v še hujših težavah.

Ob svetovnem dnevu hrane je sporočilo še posebej pomenljivo. Medtem ko se v javnosti pogosto govori o prehranskih presežkih in zavrženi hrani, nekatere družine v Sloveniji nimajo dovolj sredstev niti za osnovna živila.

Kako lahko pomagate? Najbolj potrebujejo osnovna živila

Zveza Anita Ogulin posameznike in podjetja poziva, naj pomagajo ponovno napolniti humanitarno skladišče. Trenutno najbolj potrebujejo osnovna živila z daljšim rokom uporabe, predvsem riž, testenine, moko, olje, sladkor, žita in konzervirano hrano.

Dobrodošli so tudi izdelki za osebno higieno, kot so zobne paste, šamponi, mila in higienski vložki, ter druge nujne potrebščine za vsakdanje življenje. Organizacija opozarja, da so potrebe družin velike, zaloge pa tako majhne, da je vsaka donacija dragocena.

Donacije hrane in higienskih izdelkov lahko prinesete v humanitarno skladišče Zveze Anita Ogulin na Zaloški cesti 54 v Ljubljani. Po objavljenih informacijah donacije sprejemajo ob ponedeljkih med 8. in 18. uro ter ob torkih in petkih med 8. in 16. uro. Pred prihodom je priporočljivo poklicati na telefonsko številko 064 256 566 in preveriti aktualne potrebe ter možnost oddaje donacije.

Pomagati je mogoče tudi s finančnim prispevkom. S sporočilom SMS VERIGA5 na številko 1919 lahko prispevate pet evrov, s sporočilom VERIGA10 na isto številko pa deset evrov. Finančne donacije organizaciji omogočajo, da sama kupi tista živila in higienske izdelke, ki jih v določenem trenutku najbolj primanjkuje.

Dodatne informacije o možnostih pomoči so objavljene na uradni spletni strani Zveze Anita Ogulin.

Za praznimi policami so družine, ki jih pogosto ne opazimo

Opozorilo o praznem humanitarnem skladišču je veliko več kot novica o pomanjkanju riža in testenin. Razkriva položaj družin, ki vsak dan živijo med obveznostmi in odrekanjem, čeprav njihovi starši hodijo v službo in poskušajo zagotoviti čim bolj normalno življenje svojim otrokom.

Takšne stiske pogosto ostajajo skrite. Družine se trudijo, da otroci ne bi občutili pomanjkanja, starši pa o finančnih težavah ne govorijo vedno odkrito. Navzven je lahko njihovo življenje povsem običajno, za domačimi vrati pa vsak nakup pomeni novo odločanje, čemu se bodo morali odpovedati.

Zveza Anita Ogulin zdaj opozarja, da tudi sistem humanitarne pomoči, na katerega se te družine opirajo, potrebuje podporo. Ko v skladišču zmanjka celo osnovnih živil, je to znak, da potrebe presegajo trenutno razpoložljive donacije.

V državi, kjer številni starši kljub redni zaposlitvi potrebujejo pomoč pri nakupu hrane, prazne police humanitarnega skladišča niso zgolj težava ene organizacije. So opozorilo, da se socialna stiska poglablja tudi med ljudmi, ki vsak dan delajo.

Danes, na svetovni dan hrane, je zato najpomembnejše vprašanje preprosto: ali bomo uspeli zagotoviti dovolj pomoči, da družine, ki se že zdaj komaj prebijajo skozi mesec, ne bodo ostale še brez najosnovnejšega?