Le nekaj dni pred pomembnimi kongresnimi volitvami v Združenih državah Amerike je ameriško pravosodno ministrstvo sprožilo oziroma okrepilo več odmevnih postopkov, katerih tarče so tudi nekateri najvidnejši kritiki predsednika Donalda Trumpa. Med njimi so demokratska kongresnica Ilhan Omar, nekdanji direktor FBI James Comey in nekdanja visoka uslužbenca zveznega preiskovalnega urada.
Časovna bližina volitev, nenavadni pravni postopki in odzivi sodnikov so sprožili vprašanja o morebitnem političnem vplivu na delovanje pravosodja.
Medtem ko kritiki opozarjajo na nevarnost uporabe državnih institucij proti političnim nasprotnikom, ministrstvo očitke zavrača in zagotavlja, da ravna izključno na podlagi dejstev in zakonodaje.
Le nekaj dni pred volitvami vrsta odmevnih postopkov
Združene države Amerike se pripravljajo na kongresne volitve, ki bodo v torek, 3. novembra 2026, odločale o novi sestavi predstavniškega doma in delu senata. V tako politično občutljivem obdobju je ameriško pravosodno ministrstvo v središču pozornosti zaradi več preiskav in kazenskih postopkov, ki so usmerjeni proti posameznikom, povezanim z nasprotovanjem predsedniku Donaldu Trumpu ali s preteklimi preiskavami njegovega političnega delovanja.
Ameriška tiskovna agencija Associated Press je 28. oktobra poročala, da so se samo v zadnjem mesecu zvrstili hišna preiskava pri demokratski kongresnici Ilhan Omar, kazenski postopki proti nekdanjima uslužbencema FBI in nov poskus pregona nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Tožilstvo je poskušalo doseči tudi obtožnico proti nekdanji sodelavki Bele hiše, ki je pričala o Trumpovih prizadevanjih za razveljavitev izida predsedniških volitev leta 2020.
Poleg teh postopkov je ministrstvo sprožilo še sodne spore v Aljaski in Kaliforniji, povezane z izvedbo prihajajočih volitev. Gre za različne pravne zadeve, ki jih ni mogoče obravnavati kot enoten postopek, vendar njihova časovna bližina in politična občutljivost vzbujata pozornost ameriške javnosti.
Nekdanji visoki predstavniki pravosodnega ministrstva, odvetniki obtoženih in demokratski politiki opozarjajo, da takšno kopičenje postopkov tik pred glasovanjem odpira vprašanja o spoštovanju dolgoletnih pravil politične nepristranskosti. Pravosodno ministrstvo nasprotno poudarja, da volilni koledar ne sme preprečiti zakonitega izvajanja preiskav.
Federalni agenti preiskali dom kongresnice Ilhan Omar
Eden najbolj odmevnih primerov je preiskava demokratske kongresnice Ilhan Omar, ki v predstavniškem domu zastopa peto kongresno okrožje Minnesote. Omar je dolgoletna in izrazita kritičarka predsednika Trumpa, zaradi svojih političnih stališč in somalskega porekla pa je bila večkrat tarča njegovih javnih napadov.
Zvezni agenti so 12. oktobra preiskali njen dom v Washingtonu. Po poročanju Associated Press so med preiskavo zasegli tudi njen mobilni telefon. Preiskovalci preverjajo vprašanja, povezana z njeno priseljensko dokumentacijo, v okviru postopka pa so izdali več kot ducat sodnih pozivov, tudi nekaterim njenim sorodnikom.
Preiskava je potekala na podlagi sodno odobrenega naloga. To je pomembno dejstvo, saj pomeni, da je pristojni sodnik presodil, da so izpolnjeni pravni pogoji za izvedbo preiskovalnega dejanja. Sam obstoj sodnega naloga pa ne pomeni, da je bila kongresnica spoznana za odgovorno za kakršnokoli kaznivo dejanje.
Omar je preiskavo označila za politično ustrahovanje in zatrdila, da gre za nadaljevanje dolgoletnih napadov predsednika Trumpa nanjo. Napovedala je, da je takšni postopki ne bodo utišali. Trump je po preiskavi novinarjem dejal, da z njo nima ničesar in da je odločanje o takšnih zadevah v pristojnosti pravosodnega ministrstva.
Posebej občutljivo je dejstvo, da Omar na novembrskih volitvah ponovno kandidira za kongres. Preiskava njenega doma je bila opravljena približno tri tedne pred glasovanjem, kar je med demokrati sprožilo ostre odzive. Pravosodni minister Todd Blanche je zatrdil, da odločitev o preiskavi ni bila povezana z novembrskimi volitvami.
James Comey znova pred možnostjo kazenskega pregona
Med osebami, proti katerim pravosodno ministrstvo vodi postopke, je tudi James Comey, nekdanji direktor FBI, ki ga je Trump leta 2017 razrešil s položaja. Comey je v ameriški politični zgodovini pomembna osebnost predvsem zaradi vodenja zveznega preiskovalnega urada v obdobju preiskav, povezanih s predsedniškimi volitvami leta 2016 in ruskimi posegi v ameriško politiko.
Po navedbah Associated Press so v ponedeljek, 26. oktobra, javno dostopni sodni dokumenti razkrili nov poskus kazenskega pregona Comeyja. Tožilci mu očitajo domnevno razkritje tajnih informacij pred približno desetletjem. Gre za tretji poskus kazenskega postopka proti nekdanjemu direktorju FBI po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo.
Primer je pravno posebej zapleten zaradi zastaralnih rokov. Ker se je rok za pregon iztekel oziroma približal izteku v začetku oktobra, so tožilci uporabili neobičajen procesni pristop, s katerim želijo podaljšati možnost vložitve obtožnice pred veliko poroto. Comeyjevi odvetniki trdijo, da takšna poteza nima ustrezne pravne podlage, in zahtevajo zavrnitev postopka.
Sodišče naj bi argumente obeh strani obravnavalo v petek, 30. oktobra. Odločitev bo pomembna za nadaljnji potek zadeve, saj mora sodišče najprej presoditi dopustnost uporabljenega postopka.
Comey je v javnem odzivu zatrdil, da je nedolžen in da se ne bo pustil prestrašiti. Postopek je označil za zlorabo pravosodnega ministrstva, vendar gre za njegovo stališče, o katerem bodo v pravnem smislu odločala sodišča. Trump je medtem dejal, da o novem postopku ne ve ničesar, Comeyja pa je ponovno javno kritiziral.
Obtožbe proti nekdanjima agentoma FBI in nenavadni postopki
Pravosodno ministrstvo je kazensko ukrepalo tudi proti nekdanjima uslužbencema FBI, Nikki Floris in Bradleyju Benavidesu. Očitajo jima, da naj bi kongresu posredovala neresnične izjave o svojem poznavanju preiskav, povezanih s prenosnim računalnikom Hunterja Bidna, sina nekdanjega ameriškega predsednika Joeja Bidna.
Preiskava se je po pričanju enega od agentov FBI začela po Trumpovem julijskem govoru o volilni varnosti, vodil pa jo je zvezni preiskovalni urad pod direktorjem Kashem Patelom. Prav povezava med predsednikovimi javnimi izjavami in začetkom postopka je pritegnila dodatno pozornost.
Še več vprašanj so sprožili procesni koraki tožilstva. Namesto običajne obtožnice velike porote so tožilci uporabili kazensko prijavo oziroma procesni dokument, ki lahko omogoča začetek postopka pred formalno obtožnico. Sodnik Zia Faruqui je takšno ravnanje v okoliščinah primera označil za nenavadno.
Zapletlo se je tudi pri poskusu dodajanja nove obtožbe. Tožilci so želeli vložiti dodatno kazensko prijavo brez predhodne zahtevane sodne potrditve obstoja utemeljenega suma. Sodnik je izrazil začudenje nad ravnanjem tožilstva in opozoril na postopkovne težave.
Washington Post je ob tem poročal o pričanju agenta FBI Bryana Witta, ki je preiskavo dojemal kot politično obremenjeno. Med zaslišanjem so se pojavila tudi vprašanja o točnosti nekaterih navedb v dokumentih, s katerimi je tožilstvo utemeljevalo svoj postopek.
Očitki proti nekdanjima uslužbencema FBI še niso dokazani. Nadaljevanje zadeve je odvisno od sodnih odločitev in morebitne potrditve obtožnice velike porote.
Zakaj je čas tik pred volitvami tako občutljiv?
Ameriško pravosodno ministrstvo že desetletja upošteva načelo, da preiskovalni in tožilski ukrepi ne smejo biti časovno načrtovani z namenom vplivanja na volitve. Posebej občutljiva so javna preiskovalna dejanja proti kandidatom v zadnjih tednih pred glasovanjem, saj lahko močno vplivajo na javno razpravo, tudi če se pozneje izkaže, da ni bilo podlage za kazenski pregon.
V ameriški politični praksi se pogosto omenja obdobje 60 dni pred volitvami. Vendar pravosodno ministrstvo poudarja, da ne gre za absolutno zakonsko prepoved preiskovalnih dejanj, temveč za dolgoletno prakso, katere namen je preprečevanje politično motiviranega časovnega načrtovanja postopkov.
Po pojasnilu ministrstva je odločilno vprašanje namen ukrepanja, ne zgolj njegova časovna bližina volilnemu dnevu. Ministrstvo zato zavrača očitke, da bi moralo zaradi bližajočega se glasovanja ustaviti vse tekoče preiskave. Poudarja, da mora tudi v predvolilnem obdobju ravnati v skladu z zakonom in ugotovljenimi dejstvi.
Kritiki opozarjajo na drugačno tveganje. Po njihovem mnenju lahko odmevne hišne preiskave, javno razkriti kazenski postopki in obtožbe proti politično izpostavljenim posameznikom ustvarijo vtis, da pravosodne institucije sodelujejo v političnih obračunih. Takšen vtis lahko nastane tudi v primerih, ko posamezen postopek temelji na zakonitih preiskovalnih razlogih.
David Laufman, nekdanji visoki predstavnik ameriškega pravosodnega ministrstva, ki je deloval v demokratskih in republikanskih administracijah, je za Associated Press izrazil ostro kritiko sedanjega pristopa. Ocenil je, da gre za izjemen odmik od uveljavljenih norm pri politično občutljivih preiskavah.
Spomin na volitve leta 2016 in Hillary Clinton
Razprava o delovanju pravosodja tik pred volitvami ima v Združenih državah tudi pomembno zgodovinsko ozadje. Leta 2016 je takratni direktor FBI James Comey le enajst dni pred predsedniškimi volitvami obvestil kongres, da je urad ponovno začel preverjati vprašanja, povezana z elektronsko pošto demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton.
Njegova odločitev je povzročila politični pretres. Demokrati so mu očitali, da je s takšno javno objavo posegel v volilno kampanjo, medtem ko je Comey kasneje pojasnjeval, da se je znašel pred izjemno težko odločitvijo in izbral možnost, za katero je menil, da bo povzročila najmanj škode.
Ravnanje FBI je bilo predmet kritik tudi v poročilu generalnega inšpektorja pravosodnega ministrstva. Primer iz leta 2016 je postal eno najbolj znanih opozoril o tem, kako občutljive so javne odločitve organov pregona v zadnjih dneh pred volitvami.
Deset let pozneje se je Comey znašel na drugi strani pravosodnega postopka, medtem ko se ameriška javnost ponovno sprašuje o odnosu med politično oblastjo, neodvisnostjo preiskovalnih organov in volilnim procesom.
Čeprav se okoliščine obeh obdobij razlikujejo, je temeljno vprašanje podobno: kako zagotoviti, da pravosodje opravlja svoje delo neodvisno od političnih interesov in hkrati ne opusti zakonitih preiskav zgolj zato, ker se bližajo volitve?
Spori tudi glede glasovanja v Kaliforniji in Aljaski
Politično občutljive preiskave niso edino področje, na katerem je pravosodno ministrstvo v zadnjih dneh pritegnilo pozornost. Po poročanju Associated Press je ministrstvo sprožilo tudi sodne postopke, povezane z volilnimi pravili in glasovanjem v Kaliforniji ter Aljaski.
V Kaliforniji je posebej odmeven spor glede približno 20.000 volivcev, za katere zvezni organi sumijo, da bi lahko bili nedržavljani. Državni predstavniki trdijo, da so uporabljeni podatki nezanesljivi in da bi omejevanje štetja glasov lahko prizadelo tudi upravičene volivce. Prizivno sodišče je v začetni odločitvi nasprotovalo poskusu preprečitve štetja spornih glasovnic.
Gre za vprašanje, ki je v ameriški politiki že dolgo predmet sporov. Republikanski predstavniki poudarjajo potrebo po preprečevanju nezakonitega glasovanja, demokratski predstavniki in organizacije za volilne pravice pa opozarjajo na nevarnost, da bi lahko pretirano široki ukrepi omejili sodelovanje zakonitih volivcev.
Za zdaj ni podlage za trditev, da je bilo v omenjenem obsegu dejansko ugotovljeno nezakonito glasovanje. Gre za spor glede podatkov, upravičenosti posameznikov in zakonitosti predlaganih ukrepov, o katerem odločajo sodišča.
Pred Ameriko pomemben preizkus zaupanja v institucije
Dogajanje v zadnjih tednih pred kongresnimi volitvami odpira vprašanja, ki presegajo posamezne kazenske zadeve. V ospredju je zaupanje v institucije, ki morajo zakonodajo izvajati enako za vse, ne glede na politično pripadnost ali odnos do predsednika države.
Pravosodno ministrstvo zagotavlja, da njegovi ukrepi niso politično motivirani in da postopkov ne vodi po volilnem koledarju. Nasprotno pa številni kritiki, med njimi nekdanji pravosodni uradniki in odvetniki posameznikov v postopkih, opozarjajo na nenavadno časovno zgostitev primerov, njihove politične okoliščine in postopkovne zaplete.
Pri tem je bistveno razlikovati med preiskavo, vloženo obtožbo in pravnomočno ugotovljeno odgovornostjo. Nihče od omenjenih posameznikov zgolj zaradi preiskovalnega dejanja ali očitkov tožilstva ne more veljati za krivega. Enako velja za trditve o politični zlorabi pravosodja, ki jih je treba presojati na podlagi dokazov, sodnih ugotovitev in preverljivih okoliščin.
Ameriški volivci bodo 3. novembra odločali o sestavi kongresa, več politično občutljivih sodnih postopkov pa se bo nadaljevalo tudi po volilnem dnevu. Njihovi razpleti bodo pomembni tako za neposredno vpletene posameznike kot za širšo razpravo o mejah izvršne oblasti in neodvisnosti pravosodja.
Združene države se tako v zadnjih dneh pred volitvami soočajo z nenavadno zgostitvijo politično občutljivih pravosodnih postopkov. Hišna preiskava pri kongresnici, ponovni poskus pregona nekdanjega direktorja FBI, obtožbe proti nekdanjima zveznima preiskovalcema in sodni spori glede glasovanja so odprli razpravo, ki se ne bo končala z zaprtjem volišč. Osrednje vprašanje ostaja, ali bodo pristojne institucije uspele prepričljivo pokazati, da njihove odločitve temeljijo na pravu in dokazih, ne na političnih interesih.
Spletno uredništvo
