
Predlog zakona o medijih je na prvi obravnavi v državnem zboru (DZ) prejel široko podporo koalicije, hkrati pa tudi izrazite kritike opozicije. Koalicija zagovarja, da gre za nujno posodobitev medijske zakonodaje, medtem ko opozicija opozarja na nevarnosti in vprašanja, ki jih zakon prinaša.
Širša podpora koalicije
Poslanci so na seji DZ-ja s 46 glasovi za potrdili, da je predlog zakona o medijih primeren za nadaljnjo obravnavo. Opozicija, ki je glasovala proti, opozarja na številne pomisleke glede vsebine in izvedbe zakona. Koalicija, ki vključuje stranke Svoboda, SD in Levica, meni, da je zakon nujno potreben za zagotavljanje pravice prebivalcev do celovite obveščenosti v sodobnem medijskem okolju.
Ključne novosti zakona
Ministrstvo za kulturo poudarja, da predlog predstavlja prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot dvajsetih letih. Glavni cilj je izboljšanje pravic medijev in njihova finančna podpora. Zakon predvideva uvedbo shem za finančno pomoč medijem, kar vključuje podpiranje digitalnega prehoda tiskanih medijev ter pomoč digitalnim medijem. Med drugim se predlaga tudi subvencioniranje produkcijskih stroškov in zaposlovanje specializiranih novinarjev.
Kritike in pomisleki
Opozicija, predvsem stranke SDS in NSi, je izrazila zaskrbljenost, da bi zakon omogočil prekomeren nadzor vlade nad mediji. Poslanka NSi Iva Dimic je opozorila, da lahko trenutna ureditev vodi do pristranskega dodeljevanja državne pomoči, kar bi lahko ogrozilo neodvisnost medijev. Po njenem mnenju zakon vzpostavlja “popoln nadzor nad mediji”.
Prav tako so kritizirali prenos pristojnosti za presojo medijske koncentracije na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Odvetnik Cene Grčar je izrazil zaskrbljenost glede morebitne preobremenitve Akosa, ki že zdaj opravlja številne druge naloge. Izpostavil je, da bi novi postopki odločanja lahko bili dolgotrajni in zapleteni.
Podpora in izboljšave
Kljub kritikam koalicijske stranke napovedujejo, da bodo predlog še dopolnili. Poslanka Svobode Sara Žibrat je povedala, da je vrednost letnih razpisov za sofinanciranje medijskih vsebin letos narasla, kar kaže na zavezanost k podpori medijem. Opozorila je tudi, da bo treba jasno opredeliti določbe v povezavi s prenosom radijskih programov posebnega pomena in oglaševanjem vplivnežev.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je zagotovila, da je zakon usklajen z evropsko zakonodajo in da bo deloval v korist vse medijske krajine v Sloveniji. Vendar opozicija vztraja, da je potrebno še naprej delati na izboljšavah, da se zagotovi resnično neodvisno novinarstvo.
Predlog zakona o medijih, ki je prestal prvo obravnavo v DZ-ju, odpira številna vprašanja in izzive. Medtem ko koalicija poudarja potrebo po posodobitvi zakonodaje, opozicija opozarja na morebitne nevarnosti in pomanjkljivosti. Naslednji koraki v obravnavi zakona bodo ključni za prihodnost medijskega prostora v Sloveniji.
Spletno uredništvo