Rekordno število smrtnih žrtev v slovenskih gorah leta 2025
Lansko leto je v slovenskih gorah življenje izgubilo 50 ljudi, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih spremljanja te statistike, poroča Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS). Gorski reševalci so izvedli 633 reševalnih akcij, pri čemer je bilo v skoraj polovici primerov reševanih tujcev. Pri 41 odstotkih intervencij so sodelovali helikopterji Slovenske vojske ali policije.
GRZS je v svoji letni analizi opozorila na zaskrbljujoč trend naraščanja števila nesreč v gorah. Med letoma 2015 in 2025 se je število intervencij povečalo s 430 na 660 letno. Lani so sicer zabeležili 633 nesreč, kar je štiri odstotke več kot leto pred tem. Gorski reševalci so uspeli rešiti 767 ljudi, med njimi je bilo v 46 odstotkih primerov tujih državljanov.
Čeprav lanska številka ni presegla rekorda iz leta 2023, ko so izvedli 687 reševanj, pa je število smrtnih žrtev zaskrbljujoče. Lani je v gorah umrlo 50 ljudi, kar je precej več kot leta 2024, ko je bilo 37 smrtnih žrtev. Od teh 50 umrlih je bilo 15 tujih državljanov. Med najodmevnejšimi reševalnimi akcijami je bila tista po plazu pod Toscem, ki je terjal tri življenja.
Glavni vzroki za nesreče
Zdrs ostaja najpogostejši vzrok za nesreče, saj predstavlja 24 odstotkov vseh nesreč. Pogosto do zdrsov pride zaradi utrujenosti, spotikanja ob korenine ali kamne, izgube ravnotežja na zahtevnih poteh ali trenutne nepazljivosti.
Drugi pogosti vzroki so nepoznavanje terena (22 odstotkov), neprimerna oprema (11 odstotkov) in fizična nepripravljenost na turo (10 odstotkov). Največ nesreč se zgodi pri hoji po poteh (20 odstotkov), brezpotjih (8 odstotkov), zračnih aktivnostih (7 odstotkov), manj pa pri gorskem kolesarjenju (4 odstotki), plezanju (4 odstotki), vodnih aktivnostih (2 odstotka) in smučanju (2 odstotka).
Helikopterska pomoč in sezonski vplivi
Helikopterji Slovenske vojske ali policije so sodelovali v 41 odstotkih intervencij. Večina reševalnih akcij je bila izvedena poleti, ko je tudi največ turistov v slovenskih gorah. Društvo GRS Bohinj je izvedlo največ intervencij (96), sledita GRS Ljubljana (69 intervencij) in GRS Bovec (60 posredovanj). Največ nesreč se je zgodilo na območju Triglava (128) in v Kamniško-Savinjskih Alpah (103).
Demografski podatki o ponesrečencih
Največ ponesrečenih je bilo starih med 20 in 29 let (20 odstotkov). Reševanje tujcev se je povečalo, saj so tuji državljani predstavljali 46 odstotkov vseh reševanih, kar je dva odstotka več kot leto prej. Med rešenimi tujci so bili najpogosteje državljani Nemčije, Poljske, Hrvaške, Madžarske, Češke, Avstrije, Velike Britanije, Francije, Nizozemske in Belgije.
Trenutne snežne razmere v visokogorju so zelo nevarne. Gorski reševalci opozarjajo, da se razmere lahko hitro spremenijo in svetujejo, da si za cilje izberete nižje in varnejše predele ter redno spremljate plazovne napovedi.
Spletno uredništvo
