Ali so vaši zdravstveni podatki varni? Nova digitalizacija sproža strahove
Prejšnji teden so slovenski poslanci kljub zadržkom informacijske pooblaščenke Jelene Virant Burnik in parlamentarne zakonodajno-pravne službe podprli predlog za vzpostavitev centralnega registra, ki bi na enem mestu združil vse zdravstvene podatke slovenskih bolnikov. Pooblaščenka opozarja, da bi takšna zbirka podatkov lahko postala tarča uhajanja informacij, kibernetskih napadov in potencialnih zlorab.
Po mnenju Jelene Virant Burnik večja količina združenih podatkov povečuje tveganje za nepooblaščen dostop in zlorabo. Letno informacijski pooblaščenec obravnava več kot 100 primerov zlorabe dostopa do podatkov, kar bi se lahko še povečalo. V registru bi bili dostopni najbolj občutljivi osebni podatki, kot so datum rojstva, naslov, celotna zgodovina bolezni, laboratorijski testi, rentgenske slike, napotnice, zdravila in podatki o cepljenju.
“Več podatkov, ko imamo na kupu, večje so potem grožnje, večja je možnost, da nekdo do teh podatkov dostopa nezakonito, da nekdo zlorabi svoje možnosti dostopa,” je poudarila Virant Burnikova.
Načini dostopa: Kako bodo podatki uporabljeni?
Po besedah pooblaščenke bi morali biti podatki na voljo le na zahtevo in zgolj za utemeljene potrebe, ne pa za splošno rabo, ki ni povezana z zdravjem. Podatke bi lahko uporabili za zdravstvene raziskave ali upravne postopke, vendar vedno pod strogimi pogoji dostopa.
Na ministrstvu za zdravje pomirjajo, da ne bo imel dostopa do podatkov kar vsak. Generalna direktorica Direktorata za digitalizacijo zdravstva, Teja Batagelj, je pojasnila, da bo za vsak dostop potrebno izrecno soglasje uporabnika. Na primer, za pridobitev vozniškega dovoljenja bo upravna enota potrebovala vaše soglasje za dostop do potrebnih podatkov.
“Upravna enota bo za vas, recimo, če boste želela imeti vozniško dovoljenje, morala dobiti vaše izrecno soglasje,” je pojasnila Batagelj.
Olajšanje za zdravstveno osebje, a kaj za pacienta?
Zakon naj bi administrativno razbremenil zdravstveno osebje in olajšal komunikacijo med zdravstvenimi zavodi. Pacienti bodo imeli možnost omejevanja dostopa do svojih podatkov posameznim zdravstvenim izvajalcem ali zaposlenim v zdravstvenih domovih.
“Poleg tega lahko pacient vsakemu zdravstvenemu izvajalcu ali posamezniku, recimo sosedu, ki je zaposlen v zdravstvenem domu, onemogoči dostop do podatkov,” je izpostavila Batagelj.
Kdo bo imel nadzor?
Virant Burnikova opozarja na dodatno težavo – država bo za pogodbenega obdelovalca ustanovila javno podjetje, ki bo pod vplivom vsakokratne vlade. To postavlja vprašanje neodvisnosti in varnosti podatkov.
“Raziskave, upravni postopki, to so vse nameni, kjer bi lahko te dostope uredili drugače, bolj varno,” je poudarila Virant Burnikova.
Spletno uredništvo
