Connect with us

Pozdravljeni, kaj iščete?

Slovenija

Plavalci smo bili vrženi v razburkano morje in je zelo dobro, mnogo lažje, da se nam ni bilo treba pri tem še učiti plavati

Simona Kustec je v tretji vladi Janeza Janše ministrica za šolstvo. Foto: Demokracija.si

Pogovarjali smo se z ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec, ki vodi ta resor v času novega kooronavirusa, ki je vplival ne samo na dogajanje v svetu in pri nas, ampak na glavo postavil tudi minulo šolsko leto.

 

Gospa Kustečeva, ste ministrica za izobraževanje, znanost in šport, resorja torej, na katerega je epidemija COVID-19 močno vplivala. Ob sto dneh delovanja vlade ste ocenili, da je šlo tudi za sto dni najbolj nenavadnega šolskega in študijskega leta. Vemo, da so se marca izobraževalne ustanove zaprle čez noč in je bilo treba izobraževanje na daljavo organizirati praktično v trenutku …

Da, prav tako je bilo. Prvi dan zaprtja šol je bilo veliko klicev, vprašanj, dilem. Med njimi je bila tudi prošnja, naj naredimo vse, da bodo šolske poletne počitnice ostale kot običajno vsako drugo leto. In potem je bilo več kot jasno – šola mora nemoteno potekati dalje, le na drugačen način, ki bo prilagojen zdravstvenim razmeram.

 

Kako ocenjujete potek študija in pouka na daljavo? V torek je bila predstavljena tudi raziskava Zavoda RS za šolstvo na to temo. Naj se ustaviva najprej pri univerzah. Na tej ravni kakšnih velikih težav ni bilo …

Mislim, da smo lahko zelo ponosni, da nam je uspelo šolsko in študijsko leto pripeljati do konca. Zmogli smo in zmagali. Skupaj. Z razumevanjem, s sodelovanjem, z odgovornostjo in profesionalno. Zelo moramo biti ponosni na naše otroke in na učiteljske, profesorske, ravnateljske zbore ter druge zaposlene, tudi na starše, ki so znali razumeti in usmerjati te posebne dni. Prav posebej velja veliko priznanje univerzam in vrtcem. Prve so izjemno samostojno vodile proces izobraževanja na daljavo, sama sem velikokrat pri premislekih za šole preučevala tudi njihova gradiva in pristope. Vrtci na drugi strani ne delujejo po logiki šolskega koledarja, zato je bil ter je še vedno strokovno in epidemiološko profesionalno izpeljan proces njihovega dela še posebej pomemben in še danes vsakokratni izziv.

Kaj pa srednješolski nivo?

Srednješolski nivo je bil izkušnja sama zase. Šolanje samo bi bilo v večini primerov mogoče izpeljati brez večjih težav, a glede na tedanjo epidemiološko sliko in ukrepe tudi na drugih resorjih to ni bilo mogoče, saj ne bi mogli zagotoviti javnega prevoza vsem šolajočim se pa tudi ne varnih nastanitev v dijaških domovih za vse, ki to potrebujejo. Dolgo in intenzivno smo sedeli skupaj v zadnjem času, da nam je uspelo pripraviti sistem, ki bo v primeru epidemiološko omejitvenih ukrepov jeseni omogočil, da bo lahko vsaj deloma tudi srednješolsko izobraževanje za vse potekalo v šolah.

Vemo, da so bile največje težave pri pouku na daljavo na osnovnošolskem nivoju, predvsem v prvi, drugi in delno tudi pri tretji triadi, saj otroci v tej starosti potrebujejo večjo pomoč učiteljev in staršev, hkrati pa nimajo vsi svojih računalnikov, ustreznih računalniških znanj, svojega elektronskega naslova in še bi lahko naštevali …

Da, poleg vsega navedenega je to tudi starostna skupina, pri kateri je poleg izobraževalnega pomemben tudi vzgojno-varstveni del procesa.

Na šolskem ministrstvu ste za prihodnje šolsko leto pripravili različne modele izobraževanja, aktivirali jih boste glede na takratno epidemiološko sliko. Lahko na kratko pojasnite te različne modele?

Glede na načine organizacije in izvajanja dela v šolah, didaktično-metodične podpore, podpore informacijskega sistema, temeljnih pravnih podlag izvajanja vzgoje in izobraževanja ter seveda aktualne epidemiološke slike v državi so izdelani štirje temeljni modeli vzgoje in izobraževanja. Idealni in seveda tisti najbolj zaželeni je vezan na običajno, klasično polno izvajanje pouka v šolah, dva modela v primeru zahtevnejše epidemiološke slike predvidevata kombinacijo izobraževanja v šoli in na daljavo ter končno še model polnega izobraževanja na daljavo v primeru izjemno slabega epidemiološkega stanja, tistega, ki bi ga ocenili s t. i. rdečo stopnjo resnosti.

Oglas. Pomaknite se, če želite nadaljevati branje.

Foto: Demokracija.si

No, seveda pa si verjetno vsi želimo, da bi prihodnje šolsko leto  potekalo čim bolj normalno, saj predvsem osnovnošolci in dijaki potrebujejo normalno druženje z vrstniki.

Da, absolutno. Iz vaših ust v ušesa milosti narave in virusa.

Pojdiva zdaj k nekaterim stvarem, o katerih se je v preteklih letih veliko polemiziralo. V začetku aprila je Ustavno sodišče RS v sedanji sestavi sporočilo, da državi ni treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javno veljavnim programom. Mora pa v celoti financirati obvezni del. S tem je ustavno sodišče delno negiralo svojo odločbo iz leta 2014, v kateri je takratna sestava ustavnega sodišča odločila, da mora država 100-odstotno financirati tako obvezni kot razširjeni del javnoveljavnega programa. Ali to pomeni, da bomo še naprej priča delni diskriminaciji staršev in učencev v zasebnih osnovnih šolah v primerjavi s tistimi v državnih osnovnih šolah?

To stanje je treba urediti. Bi ga že zdavnaj morali. Imamo pa dva velika problema na omenjeni poti. Eden je povezan z nejasno postavljenimi začetnimi okviri javnega in zasebnega, ki so se skozi obdobja sproti še nadalje zelo poljubno spreminjali in tako pripeljali sistem obveznega dela javno veljavnega izobraževanja v neke vrste »obvezno-razširjeni« vsebinski hibrid, za katerega se zdi, da nima več ne repa in glave. Vse je enako pomembno in naj bi imelo enako vsebinsko težo temeljnega znanja, s tem posledično pa pričakovano tudi glede na normative delovne ter finančne obremenitve. To je potrebno jasno redefinirati, umestiti v okvir obveznih vsebin javno veljavnega izobraževanja in potem tovrstnih dilem in tudi čudenja mednarodne javnosti nad našim sedanjim sistemom ne bo več. Drugi del, od katerega pa je dejansko odvisna tudi uspešnost izvedbe prej omenjenega procesa, pa je politična volja. Te do sedaj ni bilo, saj je bil do sedaj na žalost sistem obveznega izobraževanja v parlamentarnih razpravah namesto na razumskih  voden na ideoloških načelih javnega in zasebnega, ki se je povezoval z denarjem, ne pa z vsebinsko kvaliteto izobraževalnega procesa.

 Kot oče gimnazijke, ki bo prihodnje leto opravljala maturo, me moti, da bo morala za šolski esej pri pisnem delu izpita splošne mature iz slovenščine za leto 2021 poleg knjige priznanega tujega avtorja Pera Pettersona Konje Krast brati tudi knjigo t. i. domačega avtorja Gorana Vojnovića Figa, ki pa je znan po tem, da miselno ostaja v okvirih nekdanje Jugoslavije. Ali ne bi bilo primernejše, da bi ob 30. obletnici slovenske osamosvojitve naši bodoči maturanti brali bolj domoljubno, srednjeevropsko usmerjene avtorje, kot so recimo Drago Jančar, Boris Pahor, Marij Čuk, Ivan Sivec, ali pokojni Franc Jeza, ki se je že za časa komunističnega režima kot tržaški pisatelj in publicist prizadeval za samostojno Slovenijo?

Joj, to je pa zelo strokovno vprašanje, s katerim se ukvarjajo člani državnih izpitnih komisij za poklicno in splošno maturo. Naloga države je, da na podlagi zakonske obveze poskrbi, da zagotovi pogoje za opravljanje mature, sama izvedba in vsebina pa so na strani stroke, ki ji sama zaupam in ji pri njihovem delu sledim.  A vseeno, če mi dovolite, roman Figa sem prebrala lansko poletje in se mi je usedel v srce, zbudil mi je spomine na mladost, na občutke iz tistih dni. Podobno kot npr. roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset. Oba precej drugače kot meni osebno z naskokom najlepši roman našega sodobnega književnega prostora To noč sem jo videl izpod peresa Draga Jančarja. Tega bodo mladi v vseh razsežjih prej razumeli ob koncu fakultete ali celo kasneje. Skratka, gre verjetno tudi za vprašanje čustvene, izkustvene zrelosti in s tem povezanega razumevanja sporočilnosti velikih del v življenjskih obdobjih, ko jih beremo. Bi si mislila, da je prej to kriterij pri izbiri obveznega branja kot pa karkoli drugega.

Foto: Demokracija.si

Družinskim prijateljem sem omenil, da bom imel intervju z vami. In so mi rekli, naj vas vprašam, kako gledate na vsiljevanje ideologije LGBT v šolski sistem. Številni starši menijo, da se s tem pretirava …

Ljubiti in biti ljubljen. To je poleg zdravja največji dar, ki nam ga namenja življenje, le če ga znamo videti in ga imeti tudi pogum sprejeti. Ne glede na spol, barvo kože, versko, nacionalno ali katerokoli drugo »različnost« med nami. Tu gre za globoko intimno vprašanje in odločitev vsakega od nas. Takrat, ko ni takšna, kot smo jo običajno vajeni, odločitev o lastni spolni identiteti zelo pogosto ni lahka in zato terja tudi veliko poguma. To, da se o tem pogovarjajo tudi v šolah, se mi zdi prav in potrebno. Mnogim mladim prav takšen pristop pomaga pri razumevanju samih sebe, jim lajša, pojasnjuje, podaja roko pri tem. Največji večini mladih pa se to vse skupaj zdi smešno in nepotrebno, ker jim pač življenje ni namenilo, da bi se morali soočati s temi vsebinami, a to ne pomeni, da tega ni. In zato je prav, da se o tem pogovarjajo tudi v sklopu učnega programa. Še posebej ker je to pri mladih zelo pogosto tudi del njihovih lepših obšolskih aktivnosti – v eni, drugi ali kakšni tretji obliki izkazovanja ljubezni. Da je le lepa in soglasna (se nasmehne).

No, če malo preskočiva. Ste profesorica politologije na Fakulteti za družbene vlade v Ljubljani. V letih 2014–2018 ste vodili poslansko skupino SMC. Kako gledate na predčasni odstop prejšnjega predsednika vlade Marjana Šarca in posledično padec njegove vlade?

Teorije vodenja nas učijo, da je kompleksna skupina močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. V omenjeni vladi je bilo očitno šibkih členov preveč, da bi zmogla uspešno delovati. Vsaj tako sem razumela njihovega vodjo, ko je podal svoj odstop.

In kako ste doživljali oblikovanje koalicijske vlade med SDS, SMC, NSi in DeSUS? Nedvomno je bila to, kot se sedaj kaže, zrela proteza svetovnonazorsko različnih političnih strank!?

Zelo ciljno, zelo operativno. Plavalci smo bili vrženi v razburkano morje in je zelo dobro, mnogo lažje, da se nam ni bilo treba pri tem še učiti plavati.

Ste ministrica 14. slovenske vlade. Kako ocenjujete dosedanje delo vlade, ki jo je zaznamovala epidemija COVID-19 in priprava številnih protikriznih ukrepov? Se pravi, da je bilo potrebno krizno vodenje …

Sem del ekipe in imam svoje vrednote. Vem, kaj pomeni biti del ekipe, in ne pozabljam, kakšne vrednote nosim v sebi. Podobno kot pri dobri športni ekipi tudi v primeru dobre politične ekipe štejejo rezultati. Najboljši mogoči. Dober trener ve, da morajo biti člani ekipe po profilu različni, strateško postavljeni na mesta, kjer se lahko najbolje izkažejo. V politiki to z drugimi besedami pomeni pri sprejemanju in izvajanju odločitev, ukrepov, ki kar največ ljudem zagotavljajo čim boljše razmere za njihovo življenje in delo. Z vidika vrednot, ki jih sama zastopam pri svojem delu in tudi v življenju, to pomeni odpiranje prostora poštenim, kreativnim priložnostim, odprtosti in povezanosti v svet, k spoštovanja vredni boljši, napredni, zdravi in varni prihodnosti, ki ne izgublja temeljne duše človečnosti in je pozorna na lastno krhkost in ranljivost.

No, po drugi strani pa je vlada, katere del ste, deležna zelo ostrih in pavšalnih kritik opozicije in dominantnih medijev. Vsak petek smo priča protestom proti vladi in grožnjam s smrtjo. Kot ste dejali v intervju za Ono, tudi vi dnevno dobivate žaljivke …

Da, prav o tem sem govorila pravkar. Veste, če se bomo znali spoštovati v naši različnosti, če si bomo s skupnim namenom po boljšem jutri znali dati priložnosti, da si podamo roke, da poskusimo sodelovati, se poslušati in slišati, potem bomo naredili že skoraj vse. Se je pa treba potruditi, ne metati puške v koruzo takoj, kar brez truda in napora izobesiti belo zastavo ali pa napovedati vojno. Za sovraštvo in grožnje, tudi za kritizerstvo brez alternativnih predlogov v takšnem svetu, v mojem svetu, ni mesta, še nikoli v zgodovini takšen pristop ni obrodil dobrih sadov za ljudi.

Foto: Demokracija.si

Na vlado letijo tudi očitki o vzpostavljanju nekakšne diktature. Po drugi strani pa je bil predsednik vaše stranke SMC, minister in podpredsednik vlade Zdravko Počivalšek prejšnji torek deležen precej dvomljive hišne preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada zaradi domnevno sporne nabave medicinske zaščitne opreme. Zaradi tega je protestno odstopil minister za notranje zadeve Aleš Hojs … NPU preiskuje tudi ministra in predsednika NSi Mateja Tonina, govori se, da preiskujejo tudi ministrico in predsednico DeSUS Aleksandro Pivec. Očitno je zelo velik interes številnih omrežij, da to vlado predčasno vržejo z oblasti?

Seveda so različni interesi. Seveda so različne pozicije. Seveda v politiki vedno obstaja želja spodnesti nasprotnika. Posebej če je na oblasti. Skrbita pa me dve stvari. Prvič, da gre velikokrat le za spektakle brez epiloga, in drugič, da se ljudje obsodijo že v medijih, preden zadeva sploh pride na sodišče. To slednje me zadnje čase ne le boli, temveč jezi.

Oglas. Pomaknite se, če želite nadaljevati branje.

In še vprašanje za konec. Vlada je pred velikim izzivi, ki jo prinašajo posledice novega koronavirusa in padec bruto družbenega proizvoda. Številna delovna mesta so ogrožena … Za katere prioritete si boste v prihodnje prizadevali v okviru vlade? Kaj vse bi bilo treba storiti, da čim laže prebrodimo krizo?

Vedno in povsod, v vseh mogočih oblikah za znanje, za izobraževanje, za znanost, za mladino, za zdravega duha v zdravem telesu. To nas dela samostojne, prodorne, kreativne, samozavestne, ponosne, boljše ljudi jutrišnjega dne.

Biografija


Simona Kustec se je rodila leta 1976. Je redna profesorica na Fakulteti za družbene vede, oddelku za politologijo, na katedri za analizo politik in javno upravo, Univerze v Ljubljani. V študijskem letu 2019/2020 deluje tudi na Mednarodni univerzi v Benetkah. Kot predavateljica izvaja predmete s področij analiza politik, politika človekovih pravic in globalno vladanje. Je avtorica več kakor 400 različnih strokovno-znanstvenih del, ki so objavljena pri vodilnih domačih in tujih znanstvenih založbah. Kot raziskovalka sodeluje v številnih projektnih skupinah v Sloveniji in tujini. Rdeča nit njenega raziskovalnega dela je povezana s preučevanjem volitev in volilnega vedenja, demokracije, različnih javnih politik, med njimi posebej športne politike. Je uveljavljeno ime v številnih strokovno-znanstvenih mrežah in združenjih ter spoštovana članica akademske in raziskovalne skupnosti. V letih 2014–2018 je vodila poslansko skupino SMC in je poleg vodenja dotlej največje poslanske skupine v zgodovini slovenskega parlamenta povezovala tudi sodelovanje med članicami koalicije v državnem zboru. V letih 2014–2018 je neprekinjeno opravljala tudi funkcijo podpredsednice SMC in bila članica njenega izvršnega odbora. V času priprav na volitve v evropski parlament jo je evropska liberalna stranka ALDE povabila v strokovno skupino za pripravo programskega dokumenta za volitve leta 2019.

Metod Berlec /Nova24tv.si

Kliknite za komentar

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Oglasi Qries
Oglasi Qries

Ali podpirate Vlado Janeza Janše?

Ali podpirate Vlado Janeza Janše?

Facebook

Ostali Prispevki

Politika

Kazni zaradi kršenja številnih odločb. neupoštevanja odloka o zbiranju ljudi na javnem kraju v času koronavirusa, grožnje predsedniku vlade, grožnje policistom, neupoštevanje policijskih odredb,,...

Politika

Tako patetično se levičarji “igrajo” pred njihovimi nosovi, da bi reagirali in jih nato prikazovali kot fašiste!

Kolumna

V kolikor nekdo želi voditi Slovenijo v »zdravo« prihodnost, mora nekdo dobro poznati potrebe in potenciale njenih prebivalcev. Pa jih? A sploh vemo, kdo...

Slovenija

Nekdanji sodnik ESČP Boštjan M. Zupančič v pogovoru o ozadju Sorosovega financiranja številnih nevladnih organizacij!