Panamo znova močno streslo: Po uničujočih potresih se tla še vedno ne umirjajo

Prebivalci Paname po petkovih silovitih potresih še vedno živijo v negotovosti. Državo je v ponedeljek zvečer po lokalnem času znova stresel močan potres z magnitudo 6,1, ki je sledil dvema petkovima sunkoma z magnitudama 7,7 in 6,6. Takrat so se rušile stavbe, poškodovanih je bilo najmanj 27 ljudi, oblasti pa so zaradi obsežne škode razglasile izredne razmere.

Zadnji potres za zdaj ni zahteval novih potrjenih žrtev, vendar nadaljevanje močne potresne aktivnosti povzroča dodatno zaskrbljenost med prebivalci, ki se še vedno soočajo s posledicami ene najhujših naravnih nesreč v državi v zadnjem obdobju.

Nov močan potres le nekaj dni po petkovi katastrofi

Ameriški geološki zavod USGS je sporočil, da je jug Paname v ponedeljek, 12. oktobra, okoli 18.20 po lokalnem času stresel potres z magnitudo 6,1. Njegovo žarišče je bilo približno 18 kilometrov zahodno od kraja Río Grande, na globini okoli deset kilometrov. Po slovenskem času se je potres zgodil v noči na torek.

Gre za nov močnejši sunek na območju, kjer se tla po petkovem potresnem dogajanju še niso umirila. Čeprav je bila magnituda zadnjega potresa precej nižja od petkovih 7,7, je potres z magnitudo 6,1 še vedno dovolj močan, da lahko povzroči škodo, predvsem na stavbah, ki so bile že poškodovane.

Po prvih informacijah oblasti zaradi zadnjega sunka niso poročale o novih smrtnih žrtvah ali večji gmotni škodi. Vendar takšne začetne ocene niso dokončne, saj lahko preverjanje posledic na težje dostopnih območjih traja dlje časa.

Za prebivalce prizadetih krajev nov potres pomeni nadaljevanje izjemno napornega obdobja. Številni se še vedno ukvarjajo s poškodovanimi domovi, motnjami pri oskrbi in vprašanjem, ali so stavbe, v katere se želijo vrniti, sploh še varne.

V petek sta državo stresla potresa z magnitudama 7,7 in 6,6

Najhujše posledice so nastale v petek, 9. oktobra, ko je Panamo najprej stresel potres z magnitudo 7,7, nato pa še močan sunek z magnitudo 6,6. Prvi potres je imel po podatkih USGS žarišče v osrednjem delu države, blizu kraja Pitaloza Arriba v provinci Herrera, približno deset kilometrov pod površjem.

Tresenje je bilo tako silovito, da so ga občutili tudi v prestolnici Panama City in sosednji Kolumbiji. Ljudje so zapuščali domove, poslovne prostore in druge stavbe ter se zbirali na ulicah, kjer so čakali na informacije o morebitnih novih sunkih.

V bližini žarišča so se porušile posamezne stavbe, drugod pa so nastale poškodbe na stanovanjskih objektih, šolah, bolnišnicah, cerkvah, cestah in mostovih. Panamska civilna zaščita je že v prvih urah opozarjala, da so posledice razširjene na velik del države.

Petkovemu potresu so sledili številni popotresni sunki, med katerimi so nekateri presegli magnitudo 5. Takšna potresna aktivnost lahko dodatno oslabi že poškodovane objekte, zato nevarnost za prebivalce ne mine nujno takoj po glavnem potresu.

Najmanj 27 poškodovanih, škoda v vseh desetih provincah

Panamske oblasti so po petkovih potresih poročale o najmanj 27 poškodovanih ljudeh. Po podatkih, ki jih je objavila ameriška tiskovna agencija Associated Press, smrtnih žrtev do zadnjih razpoložljivih poročil niso potrdili, čeprav je nastala obsežna materialna škoda.

Poškodbe so zabeležili v vseh desetih panamskih provincah in dveh avtohtonih ozemljih. Med najbolj prizadetimi so bile osrednje province Herrera, Coclé, Los Santos in Veraguas, kjer so poškodbe na stavbah in infrastrukturi ponekod močno otežile vsakdanje življenje.

Po podatkih, ki jih je AP objavila konec tedna, je bilo poškodovanih približno 420 stanovanjskih objektov in podobno število šol. Škodo so ugotovili tudi na sedmih hotelih, 13 cerkvah in devetih mostovih. Gre za obseg, ki kaže, da posledice potresov niso omejene zgolj na posamezno naselje v bližini žarišča.

Poškodovane so bile tudi zdravstvene ustanove in druge javne stavbe. V mestu Penonomé v provinci Coclé so morali zaradi nevarnosti in poškodb zdravstvenih objektov del bolnikov začasno oskrbovati zunaj bolnišničnih prostorov.

Med poškodovanimi objekti so tudi zgodovinske stavbe, katerih obnova bo lahko zahtevnejša od popravila običajnih stanovanjskih objektov. V kraju La Villa de Los Santos se je porušil del zgodovinske cerkve svetega Atanazija, ki predstavlja pomemben del lokalne kulturne dediščine.

Oblasti razglasile izredne razmere in začele usklajevati pomoč

Panamska vlada je v soboto, 10. oktobra, zaradi posledic potresov razglasila izredne razmere. Ukrep je namenjen hitrejšemu usklajevanju reševalnih služb, zagotavljanju potrebnih sredstev in organizaciji pomoči prebivalcem, ki so ostali brez varnega doma ali dostopa do osnovnih storitev.

Predsednik José Raúl Mulino je po potresih pozval prebivalce k mirnosti, obenem pa odredil mobilizacijo pristojnih služb. Vlada je vzpostavila posebno koordinacijo za odpravljanje posledic, zbiranje podatkov o škodi in razdeljevanje pomoči prizadetim skupnostim.

Pomemben del ukrepov je povezan s preverjanjem varnosti stavb. Po močnem potresu namreč zunanjost objekta ne pokaže vedno vseh poškodb, ki bi lahko vplivale na njegovo stabilnost. Zato pristojne službe preverjajo stanovanjske objekte, šole, bolnišnice in drugo infrastrukturo, preden dovolijo njihovo ponovno uporabo.

Panamske oblasti so organizirale tudi zbiranje donacij in materialne pomoči. Pomoč so ponudile Združene države Amerike in več latinskoameriških držav, saj so posledice potresov prizadele številne skupnosti, ki same ne morejo hitro odpraviti nastale škode.

Zaprli so letališče, preverjali mostove in spremljali nevarnost cunamija

Petkova potresa sta povzročila motnje tudi v prometu. Mednarodno letališče Tocumen v prestolnici Panama City je začasno prekinilo delovanje, nekatere lete pa so preusmerili na druga letališča. Ukrep je bil preventiven, saj je bilo treba preveriti varnost infrastrukture in zagotoviti pogoje za nadaljevanje letalskega prometa.

Ponekod so začasno ustavili tudi javni promet, pristojne službe pa so pregledovale ceste, mostove in druge pomembne prometne povezave. Poškodbe takšne infrastrukture so lahko posebej problematične na območjih, kjer imajo prebivalci že sicer omejene možnosti dostopa do zdravstvene oskrbe in drugih nujnih storitev.

Po prvem močnem potresu so pristojne službe spremljale tudi morebitno nevarnost cunamija. Zaradi možnosti nevarnih valov so bila izdana opozorila za posamezna obalna območja, vendar so jih po dodatnih ocenah pozneje umaknili.

Posebno pozornost je pritegnilo tudi vprašanje varnosti Panamskega prekopa, ene najpomembnejših pomorskih prometnih povezav na svetu. Uprava prekopa je po petkovem potresu sporočila, da dogodek ni vplival na ladijski promet in da je plovba potekala naprej.

Zakaj se tla po močnem potresu še naprej tresejo?

Po močnem potresu se lahko na istem območju pojavi veliko število popotresnih sunkov. Nastanejo zaradi prerazporejanja napetosti v zemeljski skorji po nenadnem premiku ob geološkem prelomu. Takšno dogajanje lahko traja več dni, tednov ali celo mesecev, odvisno od značilnosti posameznega potresnega območja.

Pri močnejših potresih so lahko tudi popotresni sunki precej izraziti. Magnituda 6,1, kakršno je dosegel zadnji potres v Panami, pomeni močno tresenje, ki ga prebivalci občutijo na širšem območju. Če se zgodi v bližini že poškodovanih objektov, lahko povzroči dodatno škodo, tudi kadar je sam po sebi šibkejši od prvotnega potresa.

Panamski seizmologi so po petkovih sunkih pojasnili, da je potresno dogajanje povezano s sistemom aktivnih prelomov Azuero–Panama. Po njihovih ocenah je bil glavni potres posledica nenadne sprostitve energije na enem od aktivnih prelomov, nadaljnji sunki pa so povezani s prilagajanjem napetosti v okolici.

Pomembno je poudariti, da seizmologi ne morejo zanesljivo napovedati natančnega časa, kraja in magnitude naslednjega potresa. Lahko pa spremljajo potresno aktivnost, ocenjujejo verjetnost nadaljnjih sunkov in pristojnim službam pomagajo pri načrtovanju varnostnih ukrepov.

Zato oblasti prebivalcem na prizadetih območjih svetujejo previdnost, predvsem pri vračanju v poškodovane stavbe in zadrževanju v bližini objektov, katerih stabilnost še ni bila preverjena.

Panama leži na potresno aktivnem območju

Panama se nahaja na geološko zapletenem območju Srednje Amerike, kjer na gibanje zemeljske skorje vpliva več tektonskih plošč in manjših geoloških struktur. Zaradi teh premikov se v državi in širši regiji občasno pojavljajo tudi močnejši potresi.

Čeprav so potresi na tem območju znan pojav, njihove posledice niso vedno enake. Na obseg škode vplivajo predvsem magnituda, globina žarišča, oddaljenost od naseljenih območij, geološka sestava tal in kakovost gradnje.

Pri petkovih potresih je bilo žarišče razmeroma plitvo, približno deset kilometrov pod površjem. Plitvi potresi lahko povzročijo močnejše tresenje v bližini epicentra, saj se seizmični valovi do površja širijo skozi manjšo debelino zemeljske skorje.

Kljub veliki magnitudi in obsežni materialni škodi oblasti niso poročale o velikem številu žrtev. Strokovnjaki pri zmanjševanju posledic potresov poudarjajo pomen ustreznih gradbenih standardov, pripravljenosti prebivalstva in hitrega odziva reševalnih služb.

Toda tudi dobro pripravljena država se lahko po tako močnem potresu sooči z zahtevnim obdobjem obnove, predvsem kadar so poškodovane šole, bolnišnice, prometne povezave in vodovodna infrastruktura.

Največja nevarnost ostajajo poškodovane stavbe in novi sunki

Po zadnjem potresu z magnitudo 6,1 se razmere v Panami še niso povsem umirile. Čeprav nova poročila ne kažejo na dodatne žrtve ali obsežno škodo, prebivalci prizadetih območij ostajajo previdni. Mnogi se še vedno soočajo s posledicami petkovega tresenja, nekateri pa se zaradi poškodb objektov ne morejo varno vrniti domov.

Za reševalne službe in oblasti bo v prihodnjih dneh pomembno predvsem preverjanje varnosti stavb, zagotavljanje pomoči prizadetim in spremljanje nadaljnje potresne aktivnosti. Posebno pozornost bodo morale nameniti šolam, zdravstvenim ustanovam in drugim javnim objektom, od katerih je odvisno normalno življenje prebivalcev.

Potres z magnitudo 6,1 je še en opomnik, da se nevarnost po močnem potresu ne konča nujno s prvim sunkom. Nadaljnje tresenje lahko oteži reševanje, upočasni obnovo in povzroči dodatne poškodbe na že oslabljenih stavbah.

Panama je tako po petkovi katastrofi pred dvojno preizkušnjo: odpraviti mora obsežne posledice že nastale škode, hkrati pa ostati pripravljena na morebitne nove sunke. Kdaj se bodo tla dokončno umirila, za zdaj ni mogoče zanesljivo napovedati.

Spletno uredništvo