Od januarja prihodnje leto bodo v Sloveniji začele veljati številne spremembe v pokojninski zakonodaji. Te bodo vplivale na prejemnike najnižjih invalidskih ter vdovskih in družinskih pokojnin, saj se njihov položaj izboljšuje. Pokojnine se bodo usklajevale po novi formuli, ki je manj ugodna, vendar prinaša pomembne spremembe za tiste, ki bi želeli dlje varčevati v bolj tveganih pokojninskih skladih. Vse te spremembe so del širše pokojninske reforme, ki bo trajala do leta 2035.
Pokojninska reforma: Kaj prinaša novo leto?
Decembra so prejemniki pokojnin in invalidskih nadomestil na svojih računih že opazili prvo spremembo – zimski dodatek v višini 150 evrov. Ta dodatek, sprva obravnavan kot predvolilni ukrep, je zdaj del sistemske pravice. Do leta 2030 bo zrasel na 250 evrov in se bo usklajeval podobno kot drugi transferji. Letos ne bo obdavčen in je izvzet iz izvršbe.
Uvedba zimskega dodatka služi kot ublažitev spremembe formule usklajevanja pokojnin, ki bo letos začela veljati za že upokojene. Formula, ki je doslej temeljila 60 odstotkov na rasti povprečne plače in 40 odstotkov na inflaciji, bo zamenjana z razmerjem 50:50. To pomeni, da se bodo pokojnine predvidoma zvišale za štiri do pet odstotkov. Ta formula bo veljala do leta 2035, nato pa bo uskladitev postopoma bolj vezana na inflacijo.
Izboljšave za najnižje pokojnine
Januarja 2026 se bodo uveljavile spremembe, ki bodo vplivale na prejemnike najnižjih pokojnin. Najnižje invalidske pokojnine se bodo dvignile na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar pomeni povečanje z 490 na približno 610 evrov. Zagotovljene starostne in invalidske pokojnine se bodo za približno 90.000 prejemnikov zvišale na 785 evrov. Odmerni odstotek za najnižje pokojnine se bo povečal na 30 odstotkov najnižje pokojninske osnove.
Invalidske pokojnine bodo v letu 2026 odmerjene najmanj v višini 44 odstotkov dejanske ali najvišje pokojninske osnove. Prav tako bo odmera nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja višja za 33 do 75 odstotkov. Spremembe, vezane na dvig starostne meje za upokojitev in dvig odmernega odstotka, se bodo uvajale postopoma od leta 2028 do leta 2035, kar pomeni, da ni razloga za hitenje pri upokojevanju.
Krepitev pravic za vdovske in družinske pokojnine
Z januarjem 2026 se bo odstotek za odmero vdovske pokojnine dvignil s 70 na 75 odstotkov, v letu 2027 pa na 80 odstotkov, kar pomeni 14,2 odstotka več pri prejemkih. Odstotek za odmero družinske pokojnine se bo dvignil za enega družinskega člana s 70 na 75 odstotkov, za dva z 80 na 85 odstotkov in za tri ali več članov z 90 na 95 odstotkov. Leta 2027 se bo odstotek dodatno povišal na 80 odstotkov (za enega člana), 90 odstotkov (za dva) in 100 odstotkov (za tri ali več članov).
Ugodnosti za starše in druga izboljšanja
Od leta 2026 se bo odmerni odstotek za otroka zvišal z 1,36 na 1,6 odstotne točke za vsakega otroka, brez omejitve, da je mogoče upoštevati največ tri otroke. Uvedena bo možnost kombiniranja uveljavljanja skrbi za otroke, kar bo omogočalo znižanje starosti ali višji odmerni odstotek. Za čas služenja vojaškega roka bo mogoče uveljaviti odmerni odstotek glede na čas trajanja služenja.
Pri izračunu pokojninske osnove se bo zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo za brezposelnost, upoštevala osnova pred začetkom prejemanja nadomestila. Staršem bo za čas prejemanja starševskega nadomestila in dela s skrajšanim delovnim časom zaradi skrbi za otroka dohodek preračunan na polni delovni čas.
Bolje vrednotena pokojninska doba in poenostavitve
Konec leta 2026 se bo iztekel podaljšan rok za vložitev vloge za zagotovljeno vdovsko pokojnino. Spremembe v pokojninskem sistemu bodo omogočile boljše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let, kar pomeni, da bo vsake pol leta prineslo 1,5 odstotka namesto 0,68 odstotka. Pravica do varstvenega dodatka bo po novem pripadala tudi upokojencem, ki še niso dopolnili 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški), dolžnost preživljanja staršev pa se ne bo več ugotavljala.
Spremembe v dodatnem pokojninskem zavarovanju
Spremembe, povezane z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, bodo uvedene leta 2026. Delodajalci, ki še nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za več kot deset zaposlenih, se bodo morali o tem kolektivno dogovoriti. Zavarovancem v drugem stebru se bo omogočila daljša vključitev v bolj tveganih podskladih, kar pomeni večjo fleksibilnost in možnost višjih donosov.
Novela pokojninskega zakona črta zakonske omejitve, da morajo biti pokojninske rente iz dodatnega pokojninskega zavarovanja dosmrtne, mejni znesek za izplačilo sredstev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v enkratnem znesku pa se dviguje na 12.000 evrov.
Spletno uredništvo
