Generirane objave umetne inteligence nikoli ne bodo nadomestile kakovostnega novinarstva. Na svetovni dan svobode medijev, 3. maja 2026, Društvo novinarjev Slovenije poudarja, da kljub zahtevnim razmeram, v katerih se novinarji soočajo z grožnjami odpuščanja in političnimi pritiski, še vedno obstaja potreba po vztrajanju. Kakovostno novinarstvo je ključni element demokracije, brez katerega je njena prihodnost ogrožena.
Po mnenju Anje Intihar, članice upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije, medijska scena v Sloveniji ne ponuja veliko optimizma. Pojasnjuje, da je v preteklem letu več novinarjev izgubilo službo, nekateri pa so zaradi zahtevnosti razmer odšli sami. Čeprav je novi medijski zakon stopil v veljavo, ni prinesel obljubljenih sprememb. Intihar trdi, da imajo oblasti raje finančne pritiske in revna uredništva, kar otežuje delo novinarjev.
Intihar opozarja, da se bitke, ki jih novinarji bijejo vsakodnevno, pogosto končajo z njihovim porazom. V luči političnih sprememb, ki grozijo z odpravo obveznega RTV-prispevka in napadi na novinarje, je vprašanje vztrajanja v tej poklicni poti še bolj pereče. Kljub temu je prepričana, da lahko samo odgovorno in preverjeno poročanje povrne zaupanje v medije.
Pasti umetne inteligence in družbenih omrežij
V današnjem času, ko hitrost in kliki pogosto prehitijo kakovost in profesionalnost, se postavlja vprašanje, kdo se bo srečal s pritiskom po uporabi umetne inteligence. Intihar verjame, da so prav novinarji tisti, ki morajo prevzeti to odgovornost. Prav tako opozarja na potrebo po nasprotovanju nadlegovanju delavk v medijih in kritiki tistih, ki iz novinarstva preidejo v politiko in nazaj.
Intihar poudarja, da brez profesionalnih in kakovostnih novinarjev ter lokalnih medijev družba ne more spremljati delovanja institucij in kršitev zakonov. Če bomo dopustili, da resne novinarske prispevke zamenjajo družbena omrežja in umetna inteligenca, bo demokracija v Sloveniji ogrožena.
Novinarji v službi javnosti
Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije, izpostavlja zaskrbljujoče razmere v zasebnih medijih, kjer plače ne sledijo inflaciji. Poudarja, da morajo biti osnovne delavske pravice zagotovljene, saj se lahko le tako novinarji osredotočajo na služenje državljanom, ne pa lastnikom in oblastnikom.
Društvo novinarjev Slovenije ob svetovnem dnevu svobode medijev opozarja na nepogrešljivost resnega novinarstva. Slovenija je na lestvici svobode medijev izgubila tri mesta, vendar pa ostaja na 18. mestu med državami EU. Kljub napredku na področju medijev, na primer s prenosom evropskega akta o svobodi medijev, učinki zakonodaje še niso vidni.
Medijska svoboda kot pogoj za mir
Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je opozoril, da so novinarji pogosto prve žrtve v vojnah, saj tvegajo življenje za resnico. Kjer je novinarstvo omejeno, je težje preprečevati krize. Svoboda medijev je temelj človekovih pravic in miru. Generalna skupščina ZN-a je leta 1993 razglasila 3. maj za svetovni dan svobode medijev kot opomnik državam, da spoštujejo svoje zaveze.
Unesco poudarja, da je to dan za razpravo o medijski svobodi in etiki ter za podporo medijem, ki poročajo v omejenih pogojih. Novinarji se spomnijo tudi svojih kolegov, ki so izgubili življenje med opravljanjem svojega dela.
Spletno uredništvo
