GZS opozarja: Dvig minimalne plače lahko ogrozi konkurenčnost
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na novinarski konferenci v Ljubljani izrazila svoje nestrinjanje z napovedanim dvigom minimalne plače na 1000 evrov. Zbornica upa, da bo njihov gospodarski program vključen v novo koalicijsko pogodbo, saj menijo, da je konkurenčno poslovno okolje ključnega pomena za pospešitev razvoja. Napovedali so 2,4-odstotno gospodarsko rast za leto 2026 in 2,1-odstotno za leto 2027.
Generalna direktorica GZS, Vesna Nahtigal, je poudarila, da mora Slovenija spremeniti svoj odnos do gospodarstva, da bi dosegla višjo dodano vrednost in produktivnost. Izpostavila je lansko nizko gospodarsko rast, ki je znašala približno en odstotek, ter vpliv kriz in nepredvidljivega poslovnega okolja na konkurenčnost gospodarstva.
Pomembni dosežki preteklega leta
Nahtigal je med dosežki lanskega leta izpostavila vpliv na cene elektrike, spremembe pri omrežnini, shemo skrajšanega delovnega časa in digitalizacijo gradbenih dovoljenj. Prav tako so se zavzeli za lažje zaposlovanje tujcev in večjo prožnost pri delu starejših.
Nasprotovanje dvigu minimalne plače
Glavni izvršni direktor GZS, Mitja Gorenšček, je izrazil skrb zaradi napovedi ministra za delo, Luke Mesca, o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto. Po njegovem mnenju bi takšno zvišanje povzročilo težave pri usklajevanju ostalih plač v podjetjih in s tem ogrozilo konkurenčnost. GZS se zavzema za usklajevanje minimalne plače zgolj s stopnjo inflacije.
Posvetovanja z vlado
Gorenšček je napovedal, da bo o tem vprašanju potekalo posvetovanje ministra s socialnimi partnerji 16. januarja po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Prav tako pričakujejo sestanek s premierjem Robertom Golobom na to temo, saj njegov odziv na napoved zvišanja minimalne plače razumejo kot nasprotovanje ministrovi nameri.
Gospodarska napoved za prihodnost
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, je predstavil napovedi za prihodnost, kjer pričakujejo 2,4-odstotno rast BDP-ja za leto 2026. Rast naj bi bila posledica večjega števila delovnih dni in padca BDP-ja v preteklem letu. V predelovalnih dejavnostih pričakujejo 2,8-odstotno povečanje proizvodnje, zlasti v avtomobilski industriji in zdravstvu.
Pričakovane spremembe v zakonodaji
GZS se zavzema za spremembe pri dolgotrajni oskrbi in čezmejnem opravljanju storitev. Pričakujejo enake pogoje, kot jih imajo konkurenčne države, ter sprejetje zakona za lažje delovanje energetsko intenzivnih podjetij. Predlagajo tudi spremembe v zakonodaji o varstvu okolja.
Za leto 2027 GZS napoveduje 2,1-odstotno rast BDP-ja in 2,3-odstotno inflacijo. Pričakujejo nadaljnjo rast investicij, potrošnje države in gospodinjstev ter zunanje trgovine, čeprav nekoliko nižjo kot v letu 2026.
Spletno uredništvo
