Vzhodni Kongo, kjer že desetletje potekajo spopadi med vladnimi silami, milico M23 in ruandskimi enotami, bi lahko kmalu doživel prelomnico. Po letih konfliktov je bilo razseljenih skoraj osem milijonov ljudi, toda obetajo se nove možnosti za stabilnost. Ameriške investicije v izkoriščanje bogatih naravnih virov, ki jih svet potrebuje za izdelavo računalnikov, električnih baterij in mobilnih telefonov, bi lahko prinesle novo obdobje miru.
Nedavne mirovne pobude, okrepljene z ameriškim posredovanjem, so prinesle pomemben napredek. Demokratična republika Kongo (DRK) je ZDA omogočila dostop do redkih rudnin, kar je pripeljalo do preboja v pogajanjih z Ruando. Do 2. maja naj bi obe državi sklenili mirovni dogovor, kar bi pomenilo konec spopadov. Tudi uporniška skupina M23, ki je povezana z Ruando, je v dogovoru z vlado DRK prekinila sovražnosti.
Ozračje napetosti in upanja
Do sporazuma bi lahko prišlo že jutri, ko se pričakuje mirovni dogovor med DRK in Ruando glede spopadov v vzhodnem Kongu. Milica M23 je zavzela veliko obmejnih delov države, pri tem pa jo podpira tudi Ruanda. Kljub temu je M23 izrazila željo po upoštevanju razlogov za njihov upor, ki se je začel pred več kot desetletjem.
Od januarja, ko se je začela ofenziva, je bilo ubitih najmanj 7000 ljudi, notranje razseljenih pa skoraj 8 milijonov. Milica M23 je hitro napredovala ob vzhodni meji z Ruando in zavzela velik del dveh obmejnih provinc, Južnega in Severnega Kivuja, ter njuni prestolnici Bukavu in Gomo. Po ocenah Združenih narodov je M23 podprlo okoli 4000 ruandskih vojakov, vendar skupina trdi, da deluje samostojno.
Dolgotrajni konflikt
Vzhodni del Konga je že dolgo območje nenehnih spopadov. M23 je le ena od več kot 100 uporniških skupin v DRK, ki se bori proti vladnim silam zaradi neizpolnjenih obljub iz leta 2009. Skupina zatrjuje, da vlada ni vključila njihovih borcev v vojsko, da ni zaščitila manjšin ter ni pravično razdelila prihodkov od naravnih virov.
Okrepljena mirovna prizadevanja
Mirovni proces je prejšnji teden dobil nov zagon, ko sta zunanja ministra DRK in Ruande v Washingtonu sklenila načelni dogovor o mirovnem sporazumu. V navzočnosti ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia je bila to pomembna poteza pri reševanju dolgoletnega spora. DRK je ZDA ponudila dostop do redkih zemelj v zameno za varnostne garancije.
Geopolitični interesi ZDA
ZDA si prizadevajo za dostop do redkih rudnin tudi v drugih delih sveta, kot sta Ukrajina in Grenlandija. V Ukrajini potekajo pogajanja o izkoriščanju redkih zemelj, medtem ko je Grenlandija že dolgo v središču ameriških interesov zaradi svojih bogatih naravnih virov.
Podpis deklaracije
Deklaracijo v Washingtonu je podpisala zunanja ministrica DRK Thérèse Kayikwamba Wagner, v imenu Ruande pa zunanji minister Olivier Nduhungirehe. Dokument vzpostavlja okvir za normalizacijo odnosov med državama, ki se zavezujeta k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti ter k medsebojnemu varnostnemu sodelovanju.
“Ta problem lahko bolje rešijo zainteresirani prebivalci Konga in ne tujci z različnimi geopolitičnimi načrti,” je dejal Corneille Nangaa, vodja zavezništva uporniških skupin, ki vključuje M23. “Poskus podkupovanja ZDA z rudniki lahko spodkoplje verodostojnost ZDA.”
Ameriški zunanji minister Marco Rubio je pred dnevi z zunanjo ministrico DRK Thérèse Kayikwamba Wagner in zunanjim ministrom Ruande Olivierjem Nduhungirehejem podpisal deklaracijo načel, po kateri naj bi okvirni mirovni dogovor dosegli do 2. maja.
Spletno uredništvo
