Na nedavnem medijskem dogodku v Avstraliji je izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA), Fatih Birol, izrazil globoko zaskrbljenost glede trenutne energetske krize. Ta kriza, ki je posledica ameriško-izraelske vojne proti Iranu, presega pretekle naftne šoke iz let 1973 in 1979 ter pomanjkanje plina, ki je sledilo ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Birol je poudaril, da so trenutne razmere povzročile zmanjšanje svetovnih zalog nafte za približno 11 milijonov sodčkov na dan, kar je več kot dvakrat večji primanjkljaj kot v sedemdesetih letih.
Poleg tega je zmanjšanje zalog utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) doseglo 140 milijard kubičnih metrov, kar je skoraj dvakrat več kot po ruski invaziji.
Birol je opozoril, da je konflikt resno prizadel vsaj 40 energetskih objektov v devetih državah. Izrazil je skrb, da obseg krize še vedno ni popolnoma razumljen, kar je tudi razlog, da je prejšnji teden prvič javno spregovoril o težavah. V petek je IEA, ki ima sedež v Parizu, napovedala načrte za usklajeno sprostitev 400 milijonov sodčkov nafte iz nujnih zalog, skupaj s predlaganimi ukrepi za zmanjšanje porabe energije. Med te ukrepe sodijo spodbujanje dela na daljavo, skupne vožnje in znižanje omejitev hitrosti na avtocestah.
Birol ni prepričan, da odločevalci po vsem svetu v celoti razumejo globino problema. Čeprav se je posvetoval z voditelji držav o možnosti dodatne sprostitve naftnih rezerv, je poudaril, da ostaja najpomembnejša rešitev odblokiranje Hormuške ožine. Ta ožina je ključna za prevoz velikega dela svetovnih zalog nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, in njeno zaprtje predstavlja ogromno grožnjo globalnemu energetskemu trgu.
Od začetka vojne, ki se je začela z ameriško-izraelskimi napadi 28. februarja, so cene nafte poskočile za več kot 50 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu izdal 48-urni ultimat za odblokiranje ožine, grozeč z uničenjem iranskih elektrarn, če ultimat ne bo spoštovan. Rok za izpolnitev ultimata se izteče v torek. Iran je v odgovor zagrozil s popolnim zaprtjem plovne poti in napadi na energetsko ter vodno infrastrukturo v regiji, če bodo ZDA napadle njegove elektrarne.
Trenutna situacija je napeta, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi lahko nadaljevanje konflikta imelo katastrofalne posledice za globalno gospodarstvo.
Spletno uredništvo
