Gripa je že med nami, cepiva pa zamujajo: Kdo bo moral na cepljenje počakati?

V Sloveniji so že potrdili prve primere sezonske gripe, število obiskov zdravstvenih ambulant zaradi akutnih okužb dihal pa narašča. Po najnovejših podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v začetku oktobra laboratorijsko potrdili 12 okužb z virusom gripe, med obolelimi pa so tudi starejši od 65 let. Čeprav podatki še ne kažejo na epidemijo, dodatno pozornost vzbujajo težave pri dobavi cepiv.

Cepljenje, ki bi se moralo začeti 20. oktobra, je prestavljeno na 2. november. Prve količine cepiva ne bodo zadostovale za vsa naročila, zato bodo morali izvajalci cepljenja na začetku prednost nameniti najranljivejšim skupinam prebivalstva.

Prvi primeri gripe že potrjeni, med obolelimi tudi starejši

Čeprav smo šele sredi oktobra, se je virus sezonske gripe že pojavil v Sloveniji. Po podatkih NIJZ, ki jih je pridobil Svet24, so v obdobju od 28. septembra do 11. oktobra laboratorijsko potrdili 12 primerov gripe, od tega 11 okužb z influenco A in eno z influenco B. V 41. tednu, torej med 5. in 11. oktobrom, so pri bolnikih zaznali sedem novih primerov gripe.

Med okuženimi so tudi osebe, pri katerih je tveganje za težji potek bolezni večje. Štirje bolniki s potrjeno influenco A so bili starejši od 65 let, dva sta bila stara med 20 in 40 let, eden pa med 50 in 60 let. Okužbe so potrdili tako pri bolnikih, obravnavanih v ambulantah primarnega zdravstva, kot pri tistih v bolnišnicah.

Laboratorijske preiskave so pokazale, da v Sloveniji že krožita oba glavna sezonska podtipa influence A, A(H1N1)pdm09 in A(H3N2). Potrjena je bila tudi okužba z influenco B. To pomeni, da so povzročitelji sezonske gripe že prisotni, čeprav njihovo kroženje za zdaj ostaja razmeroma omejeno.

Pri tem je pomembno poudariti, da laboratorijsko potrjeni primeri ne predstavljajo vseh dejanskih okužb. Vsi oboleli namreč ne obiščejo zdravnika, prav tako pri vsakem bolniku z znaki gripe ne opravijo laboratorijskega testiranja. Dejanskega števila okuženih zato ni mogoče natančno določiti zgolj na podlagi potrjenih primerov.

V ambulantah vse več bolnikov z okužbami dihal

Podatki spremljanja okužb dihal kažejo, da se je v začetku oktobra povečalo število obiskov in posvetov v ambulantah primarnega zdravstva. V 41. tednu so zabeležili 1.339,6 obiska oziroma posveta zaradi akutnih okužb dihal na 100.000 prebivalcev, teden prej pa 1.220,2. Gre za približno desetodstotno povečanje, ki kaže na večjo obremenjenost ambulant, vendar vrednosti še ostajajo pod epidemskim pragom.

Povečanje števila bolnikov z okužbami dihal še ne pomeni, da je glavni povzročitelj gripa. Prav nasprotno, laboratorijski podatki kažejo, da trenutno prevladujejo drugi respiratorni virusi, predvsem rinovirusi, ki pogosto povzročajo prehladna obolenja. V zadnjem analiziranem tednu so jih zaznali v 36 odstotkih testiranih vzorcev, v primarnem zdravstvu pa je bil njihov delež še višji.

Poleg rinovirusov so med pogostejšimi povzročitelji enterovirusi in virusi parainfluence. Zaznali so tudi adenoviruse in sezonske koronaviruse, medtem ko okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) v zadnjem tednu niso potrdili. Laboratoriji so zaznali tudi 11 okužb s SARS-CoV-2, povzročiteljem covida-19.

Takšna slika je značilna za jesensko obdobje, ko se ljudje pogosteje zadržujejo v zaprtih prostorih, otroci pa se po začetku šolskega leta ponovno intenzivneje srečujejo v vrtcih in šolah. Večje število stikov olajša prenos različnih respiratornih virusov, zato se lahko število obolelih povečuje še pred začetkom izrazitejšega kroženja gripe.

Cepiva zamujajo, cepljenje prestavljeno na november

Dodatno negotovost pred letošnjo sezono gripe povzročajo zamude pri dobavi cepiv. NIJZ je sporočil, da se bo cepljenje proti sezonski gripi v Sloveniji začelo 2. novembra 2026, čeprav je bilo sprva predvideno za 20. oktober. Razlog so proizvodne težave in zamude pri dobavah, s katerimi se ne sooča samo Slovenija, temveč tudi številne druge evropske države.

Po pojasnilih NIJZ gre za širše mednarodne težave pri zagotavljanju cepiv, na katere je opozorila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Nacionalni inštitut si zato prizadeva pridobiti dodatne količine, da bi cepljenje kljub zamiku potekalo čim bolj nemoteno. Do konca oktobra naj bi Slovenija prejela približno 100.000 odmerkov cepiva, kar pa ne bo zadostovalo za vsa naročila izvajalcev cepljenja.

Zato je predvideno, da bodo zdravstvene ustanove v prvi dobavi prejele sorazmeren delež cepiv glede na število opravljenih cepljenj v pretekli sezoni. Preostale količine bodo dobavljene naknadno, ko bodo na voljo. NIJZ zagotavlja, da bo cepljenje izvedeno in da bodo dodatni odmerki prihajali postopoma.

Takšna organizacija pomeni, da se lahko posamezni prebivalci do termina cepljenja dokopljejo pozneje, kot so pričakovali. Pomembno bo, da zdravstvene ustanove pravočasno in jasno obveščajo javnost o razpoložljivih terminih ter da bodo prve količine cepiva dejansko dosegle tiste, ki so zaradi starosti ali zdravstvenega stanja najbolj ogroženi.

Kdo bo imel prednost pri cepljenju?

NIJZ izvajalcem priporoča, naj na začetku cepljenja, ko bodo količine cepiva omejene, prednostno obravnavajo najbolj ranljive skupine prebivalstva. Mednje sodijo predvsem starejši od 65 let, bolniki s kroničnimi boleznimi, nosečnice, majhni otroci in osebe z izrazito povečano telesno težo. Cepljenje je posebej priporočljivo tudi zdravstvenim delavcem ter zaposlenim, ki so pri svojem delu pogosto izpostavljeni okužbam ali jih lahko prenesejo na ranljive osebe.

Starejši ljudje so zaradi sprememb imunskega sistema in pogostejših pridruženih bolezni bolj izpostavljeni težjemu poteku gripe. Okužba lahko pri njih povzroči pljučnico, poslabšanje kroničnih bolezni, potrebo po bolnišničnem zdravljenju in v najtežjih primerih tudi smrt. Podobno velja za bolnike s kroničnimi boleznimi srca, pljuč, ledvic in drugimi zdravstvenimi težavami, pri katerih lahko okužba pomembno poslabša osnovno bolezen.

Cepljenje je priporočljivo tudi nosečnicam, saj se med nosečnostjo poveča tveganje za nekatere zaplete gripe. Obenem lahko cepljenje matere prispeva k zaščiti novorojenčka v prvih mesecih življenja. Pri majhnih otrocih je gripa lahko povezana z visoko vročino, dehidracijo in zapleti, zato strokovnjaki cepljenje posebej priporočajo otrokom od šestega meseca do drugega leta starosti.

Čeprav je cepljenje posebej pomembno za ranljive skupine, NIJZ poudarja, da je priporočljivo tudi za druge prebivalce. S tem posamezniki zmanjšujejo tveganje za bolezen in težji potek ter prispevajo k zaščiti ljudi, ki so zaradi zdravstvenega stanja bolj ogroženi.

V Sloveniji se proti gripi cepi razmeroma malo ljudi

Slovenija že vrsto let sodi med evropske države z nizko precepljenostjo proti sezonski gripi. Po podatkih NIJZ je bilo v sezoni 2024/25 cepljenih približno 5,9 odstotka prebivalstva, kar je sicer nekoliko več kot v sezoni pred tem, vendar še vedno zelo malo.

Posebej skrb vzbujajo podatki za starejše od 65 let. V sezoni 2024/25 se je proti gripi cepilo 18,1 odstotka prebivalcev te starostne skupine, medtem ko je bil v sezoni 2020/21 njihov delež 27,6 odstotka. Čeprav se je v zadnji sezoni pokazalo rahlo izboljšanje, je precepljenost še vedno nizka glede na tveganja, ki jih gripa predstavlja za starejše ljudi.

V pretekli sezoni se je po podatkih NIJZ proti gripi cepilo več kot 167.000 prebivalcev. Ti podatki kažejo, da zanimanje za cepljenje obstaja, vendar pomemben del prebivalstva zaščite še vedno ne izkoristi. Razlogi so lahko različni, od podcenjevanja nevarnosti gripe do pomanjkanja informacij in osebnih zadržkov.

Zamude pri dobavi cepiv zato prihajajo v obdobju, ko bi bilo treba dostopnost cepljenja predvsem izboljševati. Čeprav za zdaj ni znakov obsežnega širjenja gripe, je pravočasna organizacija cepljenja pomembna, saj zaščita po prejemu cepiva ne nastane takoj, temveč se razvije v naslednjih dneh oziroma tednih.

Gripa ni običajen prehlad

Gripo povzroča virus influence, ki se prenaša predvsem z izločki dihal pri kašljanju, kihanju in tesnih stikih. Bolezen se pogosto začne nenadoma, z visoko telesno temperaturo, mrzlico, izrazitimi bolečinami v mišicah, glavobolom, utrujenostjo in suhim kašljem. Pri nekaterih bolnikih se pojavijo tudi bolečine v žrelu in zamašen nos.

V primerjavi z običajnim prehladom je lahko gripa precej bolj izčrpavajoča. Pri sicer zdravih odraslih bolezen pogosto mine brez hujših zapletov, pri ranljivih skupinah pa lahko povzroči resne zdravstvene težave. Med najpogostejšimi zapleti so pljučnica, poslabšanje kroničnih bolezni in potreba po bolnišničnem zdravljenju.

Posebno pozornost je treba nameniti težkemu dihanju, bolečinam v prsnem košu, izraziti oslabelosti, zmedenosti ali znakom dehidracije. Ob takšnih simptomih je potrebna pravočasna zdravniška ocena, saj lahko kažejo na zaplete ali težji potek okužbe.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na pomen osnovnih preventivnih ukrepov. Redno umivanje rok, prezračevanje prostorov, izogibanje tesnim stikom z obolelimi in ostajanje doma ob znakih okužbe zmanjšujejo možnost širjenja respiratornih virusov. Posebej pomembno je, da bolni ljudje ne obiskujejo starejših in kroničnih bolnikov, pri katerih so lahko posledice okužbe resnejše.

Kaj nas čaka v prihodnjih tednih?

Podatki za zdaj kažejo, da je kroženje gripe v Sloveniji še vedno omejeno. Podobno je tudi v večini evropskih držav, kjer se sezonska aktivnost influence šele postopoma povečuje. Po evropskih podatkih za začetek oktobra je bilo kroženje virusa v večini držav še pod sezonskim pragom, nekoliko večjo aktivnost pa so zaznali na Danskem in Kosovu.

To pomeni, da je pred Slovenijo še pomemben del jesensko-zimskega obdobja, v katerem se lahko število okužb poveča. Kdaj bo gripa dosegla izrazitejši val in kako intenziven bo, za zdaj ni mogoče zanesljivo napovedati. Na potek sezone vplivajo krožeči podtipi virusa, vremenske razmere, stiki med ljudmi in stopnja imunosti prebivalstva.

Prav zato bodo v prihodnjih tednih pomembni redno spremljanje laboratorijskih podatkov, pravočasna dobava cepiv in jasna obvestila zdravstvenih ustanov. Prebivalci, ki sodijo v ranljive skupine, naj se o možnostih cepljenja pozanimajo pri svojem osebnem zdravniku oziroma pristojnem cepilnem centru, ko bodo objavljeni termini.

Prvi primeri gripe še niso razlog za preplah, so pa opozorilo, da se sezona okužb dihal začenja. Ob zamudah pri dobavi cepiv bo letošnja jesen tudi preizkus organizacije preventivnega zdravstvenega varstva. Najpomembneje bo, da bodo najbolj ogroženi prebivalci do zaščite prišli pravočasno, še preden se bo virus začel intenzivneje širiti.