Združeno kraljestvo skupaj s svojimi zavezniki pripravlja izvedljiv načrt za ponovno odprtje Hormuške ožine, s čimer želijo ublažiti gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu. Britanski premier Keir Starmer je danes poudaril, da ta načrt ne bo vključeval zveze NATO, kar je danes v Berlinu potrdil tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul. Starmer je izpostavil sodelovanje z evropskimi partnerji, da bi oblikovali skupni načrt, ki bo čim prej ponovno vzpostavil prosto plovbo v regiji in ublažil gospodarske vplive.
Izjava je prišla v odgovor na poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je zaveznice, med njimi Združeno kraljestvo, Francijo in Kitajsko, pozval, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje.
Trump je v nedeljskem pogovoru za časnik Financial Times opozoril zaveznice na posledice nesodelovanja, kar bi lahko negativno vplivalo na prihodnost Nata. Vendar pa je ideja o Natovi misiji naletela na odpor, saj je Starmer jasno poudaril, da to nikoli ni bila misija Nata. Poleg tega je Starmer zagotovil, da se Združeno kraljestvo ne bo vpletlo v širšo vojno z Iranom. Nemški zunanji minister Wadephul je pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju podprl sankcije proti odgovornim za blokado Hormuške ožine, kar bi poslalo jasen signal podpore partnericam v Zalivu.
Nemčija in širši mednarodni odziv
Tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius je poudaril, da vojna proti Iranu nima nič opraviti z zavezništvom, saj je namenjeno obrambi svojega ozemlja. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je dodal, da se Nemčija ne bo vključila v konflikt ter da si prizadeva za deeskalacijo napetosti in podporo diplomatskim prizadevanjem za zagotavljanje varnega prehoda skozi Hormuško ožino. Španska obrambna ministrica Margarita Robles je prav tako zagotovila, da Madrid ne razmišlja o vojaškem sodelovanju.
Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je spomnil, da je predsednik države izključil sodelovanje poljskih oboroženih sil v tej operaciji. Grčija in Švedska sta se distancirali od kakršnega koli vojaškega vpletanja, medtem ko je danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen izpostavil, da morajo ostati odprti za različne možnosti prispevka. Litovski zunanji minister Kestutis Budrys in estonski zunanji minister Markus Tsahkna verjameta, da bi države morale preučiti prošnjo ZDA za pomoč.
Nizozemska in azijski odziv
Nizozemski premier Rob Jetten je opozoril, da bi bilo v kratkem času zelo težko sprožiti uspešno misijo v Hormuški ožini. Po navedbah britanskega BBC so se na Trumpov poziv odzvale še Južna Koreja, Japonska in Avstralija. Južnokorejski predsedniški urad je sporočil, da bo Južna Koreja tesno komunicirala z ZDA, Japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi pa je dejal, da trenutno ne razmišljajo o vojaški operaciji. Avstralska ministrica za promet Catherine King je izključila možnost pošiljanja vojaških ladij v Hormuško ožino.
Vse več držav se odloča za opustitev vojaškega pristopa, kar kaže na naraščajoče razpoke v Trumpovi diplomaciji. Države se nagibajo k iskanju diplomatskih rešitev, kar bi lahko oblikovalo novo smer mednarodnih odnosov v tem občutljivem regijskem konfliktu.
Spletno uredništvo
