Vrhovno sodišče pred odločitvijo o spornem referendumu glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
V Ljubljani se je na vrhovnem sodišču odvijala razprava o tožbi, ki jo je vložila skupina vlagateljev, da bi izpodbijala izid lanskega referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Odločitev sodišča je pričakovana v dveh tednih. Pred sodiščem so se zbrali protestniki, ki nasprotujejo pobudi.
Med vlagatelji tožbe so Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič, ki so se odločili ukrepati po tem, ko Državna volilna komisija ni upoštevala njihovega ugovora o domnevnih nepravilnostih v referendumski kampanji.
Tožniki trdijo, da so bile v kampanji izrečene številne neresnice, ki so vplivale na odločitev volivcev. Svojo tožbo so utemeljili z dejstvom, da sta v kampanji sodelovali tudi Zdravniška zbornica Slovenije in Katoliška cerkev na Slovenskem, ki nista bili prijavljeni kot organizatorici kampanje. Po njihovem mnenju sta s tem pridobili nepošteno prednost, saj so lahko oglaševali v javnih ustanovah in verskih objektih, medtem ko so morali drugi organizatorji kriti stroške svojih kampanj.
Biščak opozarja na dolgoročne posledice
Bogdan Biščak je po obravnavi opozoril, da bi neukrepanje sodišča lahko privedlo do tega, da bodo lobistične skupine z velikimi finančnimi sredstvi udeležene v kampanjah, ne da bi se morale držati zakonodajnih omejitev. Ta scenarij bi po njegovem mnenju vodil v izrazito nepoštene kampanje. Zakon o referendumski in volilni kampanji namreč določa, da stroški referendumske kampanje ne smejo preseči določenih zneskov, ti pa morajo biti poravnani s posebnega računa.
Referendum je bil zahtevan s strani koalicije nasprotnikov zakona, ki jo je vodil Aleš Primc. Koalicija je zbrala več kot 40.000 podpisov, saj so menili, da zakon omogoča preveč zlorab. Na referendumu, ki je potekal 23. novembra, so volivci zakon zavrnili. Proti je glasovalo 53,44 odstotka volivcev. Aleš Primc je pred začetkom obravnave izjavil, da referenduma ne bi smeli razveljaviti, saj je volja ljudi jasna in bi bila razveljavitev škodljiva za demokracijo.
Nasprotniki zakona vztrajajo pri spoštovanju volje volivcev
Predstavniki koalicije nasprotnikov zakona so poudarili, da je več kot polovica udeležencev referenduma zavrnila zakon. Po mnenju Aleša Primca bi bila razveljavitev referenduma nesprejemljiva. Ljudi poziva k spoštovanju demokratične volje, izražene na referendumu. Odvetnik koalicije, Klemen Golob, je tožbo označil za absurdno in opozoril, da sodišče ne bi smelo posegati v jasno izraženo voljo ljudstva.
Tožniki pa vztrajajo, da je protest pred sodiščem oblika pritiska in da naj se zadeva reši na pravni ravni. Če bo sodišče odločilo v prid vlagateljem tožbe, Aleš Primc pričakuje še večjo podporo na morebitnem ponovljenem referendumu.
Pretekli primer razveljavitve referendumskih izidov
Vrhovno sodišče je že leta 2018 razveljavilo izid referenduma o zakonu o drugem tiru Divača-Koper, ker je bila kampanja nepravilno financirana. Takrat je vlada uporabila proračunska sredstva za promocijo svoje rešitve, kar je sodišče ocenilo kot nepravilno. Ta pretekli primer povečuje pričakovanja o morebitni odločitvi tokratne zadeve.
Spletno uredništvo
