Zakon o Skoku: Pravni strokovnjaki razdeljeni glede korupcije
Včeraj je vlada potrdila predlog zakona o Skoku, kar je sprožilo številne odzive med pravnimi strokovnjaki. Profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Mariboru, Miha Šepec, ocenjuje več predlaganih rešitev kot ustrezne in pozdravlja prizadevanja za boj proti korupciji. Nasprotno pa odvetnik Boštjan Penko meni, da je predlagana ureditev povsem nepotrebna in celo škodljiva.
Vlada je na četrtkovi seji potrdila predlog zakona o posebni tožilski enoti za pregon korupcije, imenovani Skok. Predlog predvideva preimenovanje specializiranega državnega tožilstva v tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ki bi imelo širše pristojnosti.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) bi moral začeti preiskave kaznivih dejanj na zahtevo vodje Skoka, pri čemer bi bili zavezani slediti pisnim zahtevam Skoka. Namesto štirih specializiranih oddelkov bi ustanovili specializirano sodišče za zadeve korupcije in organiziranega kriminala s sedežem v Ljubljani.
Komisija za preprečevanje korupcije bi ostala samostojen organ, a bi morala sodelovati z novo tožilsko enoto.
Kritike iz vrst pravosodja
Na vrhovnem državnem tožilstvu so izrazili ostre kritike, saj predlagane zakonske rešitve po njihovem mnenju ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu kaznivih dejanj, ampak povečujejo politični vpliv na kadrovske odločitve.
Tudi vrhovno sodišče je izrazilo zaskrbljenost, čeprav predlog še preučujejo. Natančnejšo oceno predloga bodo podali danes.
Stališče Miha Šepca
Profesor Miha Šepec meni, da predlagani zakon ne ukinja Komisije za preprečevanje korupcije, kar je po njegovem mnenju pomembno, saj ta organ deluje kot odkrivatelj in naznanitelj korupcijskih tveganj. Skeptičen je, ali bo preimenovanje specializiranega tožilstva in širitev pristojnosti Skoka prineslo velike spremembe, vendar ne vidi nič narobe v predlagani rešitvi.
Glede ustanovitve nacionalnega specializiranega sodišča pa opozarja na težave s kadrovanjem, saj strokovnjaki iz drugih delov Slovenije niso pripravljeni delovati v Ljubljani.
Kritičen pogled Boštjana Penka
Odvetnik Boštjan Penko je do predloga zelo kritičen, saj meni, da ta ustvarja dodatno zmedo v sistemu. Po njegovem mnenju brez ustrezne analize ni jasno, ali je slovenska družba res sistemsko prežeta s korupcijo.
Predlog zakona po njegovem mnenju ne naslavlja ključnih problemov korupcije in le izpolnjuje politično obljubo.
Penko opozarja, da bi morali za učinkovito boj proti korupciji ustanoviti neodvisen organ, ločen od obstoječih struktur.
Šepec predlog zakona vidi kot priložnost za izboljšanje pregona korupcije, vendar opozarja na težave s kadrovanjem in potrebo po dodatnih procesnih rešitvah za spodbujanje sodelovanja manjših akterjev. Penko pa ostaja prepričan, da bo zakon prinesel le več kaosa in ne bo učinkovito naslovil korupcije.
Spletno uredništvo
