Kdo bo krojil prihodnost slovenskih šol? Rončevićev izbor za reformo sprožil oster odziv stroke

Minister za izobraževanje Borut Rončević je imenoval 26-članski strokovni svet, ki bo prihodnja tri leta sodeloval pri pripravi reforme slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Toda namesto mirnega začetka ene najpomembnejših reform v državi je že sestava sveta sprožila resne pomisleke. Med člani so teologi, novinar, župan, predstavniki gospodarske, obrtne in kmetijske zbornice ter Aleš Primc, medtem ko v svetu ni niti enega predstavnika sindikatov.

V Svizu opozarjajo, da je težko ugotoviti strokovni princip, po katerem so bili člani izbrani, minister pa kritike zavrača in sporoča: »Reforma bo.«

Svet, ki bo sodeloval pri reformi naslednja tri leta

Ne gre za nepomembno posvetovalno skupino, ki bi se sestala nekajkrat in nato prenehala delovati. Strokovni svet je imenovan za tri leta, ministrstvo pa mu namenja sodelovanje pri oblikovanju strateških usmeritev in konkretnih ukrepov reforme vzgoje in izobraževanja. Koordinirala ga bo državna sekretarka Mojca Škrinjar. Ministrstvo pravi, da želi povezati različna strokovna znanja, šolsko prakso, lokalne skupnosti in potrebe delodajalcev.

Prav zaradi naloge, ki jo bo imel svet, je njegova sestava toliko pomembnejša. Reforma lahko poseže v način delovanja vrtcev, osnovnih in srednjih šol, položaj učiteljev, odgovornost učencev in staršev, vsebine izobraževanja ter organizacijo sistema. Ministrstvo je njen krovni cilj povzelo z besedami: »Šoli avtonomijo, učencu odgovornost, staršem zaupanje, birokraciji meje, znanju osrednje mesto.« Kaj bodo ti precej široko zastavljeni cilji pomenili v konkretnih ukrepih, za zdaj še ni jasno.

Teologi, novinar, župan in predstavniki gospodarstva

Pogled na seznam članov pojasni, zakaj je njegova objava sprožila toliko vprašanj. V svetu je Jože Možina, ki ga ministrstvo predstavlja kot profesorja zgodovine in diplomiranega sociologa kulture, pa profesor na Teološki fakulteti Janez Juhant ter teolog in zgodovinar Jurij Pavel Emeršič. Član je tudi direktor Zavoda Antona Martina Slomška Andrej Flogie.

Sodelovali bodo še novomeški župan Gregor Macedoni, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek. Na seznamu je tudi Aleš Primc, ki je v svet imenovan kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za demografijo. Člana sta še poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Ziza in Ferenc Horváth.

Hkrati pa bi bilo napačno zapisati, da v svetu ni ljudi iz šolstva. So. Med člani so učitelji, ravnatelji in nekdanji ravnatelji, direktorji šolskih centrov ter univerzitetni profesorji. Minister poudarja, da je 11 članov sedanjih ali nekdanjih učiteljev in ravnateljev, s čimer zavrača očitke, da je iz priprave reforme izločil prakso.

Vprašanje zato ni, ali je v svetu sploh kdo, ki pozna šolo, temveč po kakšnem strokovnem ključu je nastala celotna sestava in zakaj so bili vključeni nekateri družbeni akterji, drugi pa izpuščeni.

Delodajalci imajo tri predstavnike, sindikati nobenega

Prav tu je eden najkonkretnejših očitkov. V svetu so vodilni predstavniki treh velikih delodajalskih oziroma interesnih organizacij – GZS, OZS in KGZS. Predstavnika sindikatov med 26 člani ni.

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je zato ocenil, da je iz seznama zelo težko razbrati racionalen princip izbire članov. Po njegovih besedah je pri imenovanju prevladala »politična arbitrarnost«. Posebej problematično se mu zdi, da imajo predstavniki delodajalcev svoje mesto, sindikati kot socialni partner in predstavniki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju pa ne. To je ocena Sviza, ne ugotovljeno dejstvo o motivih ministra.

Predsednica glavnega odbora Sviza Marjana Kolar je šla še dlje. Spraševala se je, ali bodo o vzgoji in izobraževanju odločali ljudje brez ustreznih kompetenc, ter opozorila, da po njihovem mnenju pri oblikovanju reforme ni zagotovljen zadosten glas ljudi, ki vsak dan delajo v šolskem sistemu. Sindikat je ob tem uporabil tudi zelo ostro oceno, da bi lahko takšen pristop pomenil »začetek konca javnega šolstva«. Gre za politično in sindikalno oceno, katere utemeljenost bo mogoče presojati predvsem po konkretnih predlogih reforme.

Kje so strokovnjaki za kurikulum in sistem šolstva?

Večer danes izpostavlja še eno pomembno vprašanje: med člani po njihovi analizi ni strokovnjakov, katerih osrednje področje bi bilo delovanje šolskega sistema in kurikulum.

To je pomembna razlika. Izkušnje učitelja ali ravnatelja so za reformo nedvomno relevantne, vendar sistemska reforma zahteva tudi znanje o načrtovanju kurikula, pedagogiki, didaktiki, izobraževalnih politikah, merjenju učinkov sprememb in primerjavi različnih šolskih sistemov. Prav zato je legitimno vprašanje, kakšno vlogo bodo pri pripravi konkretnih rešitev dobile institucije in strokovnjaki s teh področij.

Ministrstvo sicer napoveduje, da bo svet pri svojem delu uporabljal tudi ugotovitve strokovnih posvetov o posameznih področjih reforme. To pomeni, da objavljeni seznam 26 članov še ne predstavlja nujno vseh ljudi, ki bodo strokovno sodelovali pri pripravi sprememb. Toda za zdaj ministrstvo ni podrobneje predstavilo, kdo bo pripravljal posamezne strokovne podlage in kako bo zagotovljeno, da bodo končne odločitve temeljile na preverljivih podatkih in raziskavah.

Rončević kritike zavrača: »Reforma bo«

Minister Borut Rončević sestavo sveta brani. Po njegovih besedah imajo v njem ključno vlogo praktiki, saj je 11 članov sedanjih ali nekdanjih učiteljev in ravnateljev. Vključitev predstavnikov gospodarstva utemeljuje s tem, da gre za prihodnje delodajalce učencev in dijakov, lokalne skupnosti pa so pomembne kot ustanoviteljice vrtcev in osnovnih šol.

Ob današnji naslovnici Mladine, ki je bila do njega izrazito kritična, je odgovoril še ostreje. Zapisal je, da »pedagoškemu establišmentu, ki nosi odgovornost za sedanje stanje, nismo prepustili vodenja reforme«, kritike pa povezal z nasprotovanjem spremembam. Sporočilo je zaključil z besedami: »Reforma bo. Tudi po tej naslovnici.«

Takšen odgovor pa ne razreši vprašanja o kriterijih izbire članov. Dejstvo, da minister ne želi reforme prepustiti ljudem, ki jih sam označuje za »pedagoški establišment«, še ne pove, po katerih merilih je izbral njihove alternative in zakaj so določeni socialni partnerji dobili sedeže, drugi pa ne.

Reforma šolstva ne more biti vprašanje političnega zaupanja

Slovensko šolstvo ima težave, ki jih ni smiselno zanikati. Rezultati mednarodnih raziskav, pomanjkanje učiteljev, administrativne obremenitve, nasilje v šolah, vprašanje avtoritete učiteljev in prilagajanje izobraževanja tehnološkim ter družbenim spremembam zahtevajo resno razpravo. Toda prav zato je pomembno, kako bo reforma pripravljena in kdo bo imel pri njej besedo.

Minister ima formalno pristojnost, da imenuje svoje strokovno oziroma posvetovalno telo. Toda reforma, ki naj bi določala smer slovenskega izobraževanja še dolgo po koncu mandata sedanje vlade, bo potrebovala precej širše zaupanje od zaupanja politične ekipe, ki jo pripravlja.

Sestava sveta sama po sebi še ne pove, kakšna bo reforma. Prav tako iz nje ni mogoče sklepati, da bodo prihodnji ukrepi nujno slabi. Je pa že zdaj mogoče vprašati, zakaj so za isto mizo dobili prostor trije predstavniki gospodarskih in delodajalskih organizacij, medtem ko največji sindikat zaposlenih v vzgoji in izobraževanju svojega predstavnika nima, ter po katerih merilih so bili izbrani posamezni člani.

Če želi ministrstvo dokazati, da bo reforma strokovna in ne ideološka, bo moralo na ta vprašanja odgovoriti predvsem z načinom dela: z javnimi strokovnimi podlagami, merljivimi cilji, transparentnim izborom rešitev in možnostjo, da se pri njihovem oblikovanju sliši tudi tiste, ki se z ministrstvom ne strinjajo.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana