Nova raziskava poudarja pomen spanja za dolgoživost
Nova obsežna raziskava iz Združenih držav Amerike razkriva, da bi lahko zadostna količina spanja imela večji vpliv na dolgoživost kot prehrana, telesna dejavnost ali celo družbena povezanost. Pomanjkanje spanja je tesneje povezano s krajšo življenjsko dobo kot slabe prehranske navade, pomanjkanje gibanja ali osamljenost. Le kajenje je imelo večji negativni vpliv na pričakovano življenjsko dobo.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Sleep Advances, temelji na analizi nacionalne baze podatkov in spremlja povezave med življenjskim slogom in dolgoživostjo prebivalcev po posameznih regijah ZDA.
Rezultati raziskave, ki je vključevala podatke, zbrane med letoma 2019 in 2025, so pokazali, da je bilo pomanjkanje spanja dosledno eden najmočnejših napovednikov krajše življenjske dobe. Ta povezava je bila izrazitejša kot pri prehrani, telesni dejavnosti ali socialni izolaciji. To je prva raziskava, ki je sistematično spremljala letne povezave med količino spanja in dolgoživostjo v vseh zveznih državah ZDA. Ugotovitve jasno kažejo, da spanje ni le postranska navada, temveč temeljni steber zdravja.
Spanec kot ključni dejavnik zdravja
Strokovnjaki opozarjajo, da ima spanec ključno vlogo pri delovanju srca, ožilja, imunskega sistema ter optimalnem delovanju možganov. Kronično pomanjkanje spanja lahko dolgoročno oslabi organizem in poveča tveganje za številne bolezni, kar se na koncu odrazi tudi v krajši življenjski dobi. Raziskava poudarja, da bi morali spanec obravnavati enako resno kot zdravo prehrano ali redno gibanje.
Priporočilo ostaja jasno: večina odraslih bi morala, kadar je le mogoče, spati med sedem in devet ur na noč. Dober spanec ne pomeni le več energije in boljšega počutja čez dan; po teh ugotovitvah lahko pomeni tudi daljše in bolj zdravo življenje.
V zadnjih letih vse več raziskav potrjuje, da je spanje eden najpomembnejših dejavnikov za dolgo in zdravo življenje. A ob tem se pogosto pojavi vprašanje: ali k skupni količini spanja šteje tudi popoldanski spanec?
Nočno spanje je ključno
Strokovnjaki poudarjajo, da za zdravje in dolgo življenjsko dobo šteje predvsem kakovostno nočno spanje. Popoldanski spanec ima lahko pozitiven učinek, vendar ne nadomesti kroničnega pomanjkanja spanja ponoči. Med nočnim spanjem potekajo ključni procesi, brez katerih telo dolgoročno ne more normalno delovati: obnova možganov, uravnavanje hormonov, krepitev imunskega sistema in zaščita srca ter ožilja.
Popoldanski spanec, znan tudi kot dremež ali “power nap”, ima kratkoročne koristi, kot so boljša zbranost, manjša utrujenost in boljše razpoloženje. Vendar daljši popoldanski spanec (več kot 30-45 minut) lahko poslabša nočno spanje, reden popoldanski spanec pa je pogosto znak, da ponoči ne spimo dovolj ali dovolj kakovostno. Pri starejših lahko dolgotrajno dremanje čez dan spremljajo tudi druge zdravstvene težave.
Za večino odraslih velja priporočilo: 7 do 9 ur nočnega spanja, reden ritem odhajanja v posteljo in čim manj prebujanj ponoči. Kratek dremež čez dan je lahko koristen, če traja največ 20 minut, je opravljen zgodaj popoldne in ne postane vsakodnevna navada.
Če želimo poskrbeti za zdravje, dobro počutje in dolgo življenje, ne moremo varčevati pri nočnem spanju. Popoldanski spanec je lahko prijeten dodatek, ne more pa popraviti škode, ki jo telesu povzroča kronično pomanjkanje spanja ponoči. Dober spanec ni razkošje, ampak ena najpomembnejših naložb v zdravje, takoj za opustitvijo kajenja.
Spletno uredništvo Goriške novice
