Masovni protest v Zagrebu: Hrvaški sindikati zahtevajo pravičnost
Hrvaška se pripravlja na enega največjih delavskih protestov v zadnjem času, saj tri največje sindikalne organizacije skupaj s sindikatom upokojencev pozivajo vse državljane, naj se 18. aprila zberejo na Trgu bana Jelačića v Zagrebu.
Razlog za protest je skrb vzbujajoča kombinacija nizkih plač, visoke inflacije in nevzdržnih življenjskih stroškov, ki mnogim Hrvatom onemogočajo zadovoljevanje osnovnih potreb. Predsednik Sindikata SSSH, Mladen Novosel, opozarja, da je država dosegla kritično točko. Čeprav Hrvaška uživa prednosti članstva v EU, schengenskem območju in evroobmočju, se to ne odraža v denarnicah povprečnih zaposlenih. Plače rastejo počasneje od dobičkov podjetij, cene pa rastejo hitreje od evropskega povprečja, kar povzroča nepravično porazdelitev ustvarjene vrednosti. Novosel poudarja, da se je po vstopu Hrvaške v EU stanje delavcev poslabšalo, saj je več kot 400 tisoč delavcev zaradi nizkih plač in iskanja boljših priložnosti zapustilo državo. Ta situacija je po njegovih besedah posledica pohlepa delodajalcev in nesposobnosti vlade, da zaščiti domačo delovno silo. Po njegovem mnenju bi morala biti povprečna neto plača na Hrvaškem 2.200 evrov, minimalna pa 1.100 evrov, kar bi bilo dovolj za pokrivanje trenutne ravni stroškov.
Rast dobičkov podjetij v primerjavi s plačami
Sindikati opozarjajo na sistemsko neravnovesje, saj so med letoma 2015 in 2024 neto dobički hrvaških podjetij porasli za 336 odstotkov, medtem ko so povprečne plače narasle le za 72 odstotkov. Predsednik sindikata NHS, Dražen Jović, izpostavlja, da hrvaški delavci še vedno prejemajo precej nižje plače kot povprečje EU. Hrvaška bruto plača dosega le 66 odstotkov slovenske, 59 odstotkov evropske in vsega 43 odstotkov nemške povprečne bruto plače. Jović meni, da se je zaradi družbene stiske oblikovala kritična masa, ki zahteva spremembe.
Vpliv inflacije in življenjskih stroškov
Visoka inflacija in naraščajoči življenjski stroški so še posebej dramatični. Predsednica sindikata MHS, Sanja Šprem, izpostavlja, da je v zadnjih petih letih skupna inflacija dosegla 28 odstotkov, cene hrane pa so porasle za 47 odstotkov. Stanovanjske cene so se povečale za več kot 60 odstotkov, kar predstavlja prevelik finančni zalogaj za povprečno gospodinjstvo. Zaposleni v javnem sektorju danes porabijo 75,2 odstotka svoje neto plače za osnovne življenjske stroške, kar pomeni, da jim ostane malo ali nič za varčevanje ali nepredvidene izdatke. Hrvaška je šesta najdražja država v EU glede cen hrane, vendar je šele 19. po višini povprečne plače, kar še dodatno potrjuje resnost situacije.
Stiska upokojencev
Težave pa ne prizadenejo le delavcev, temveč tudi upokojence. Predsednica sindikata upokojencev SUH, Višnja Stanišić, opozarja, da 750 tisoč hrvaških upokojencev prejema manj kot 617 evrov pokojnine, kar jih postavlja na rob revščine. Stanišić poudarja, da bi protest moral biti tudi glas tistih, ki sami ne morejo več zagotoviti dostojnega življenja.
Cilji protesta
Protest, ki se bo odvijal pod geslom “Hrvaška skupaj za večje plače in pokojnine”, ima več ciljev. Sindikati zahtevajo dostojne plače, ki bi sledile produktivnosti in rasti dobičkov, povišanje pokojnin, da bi starejšim omogočili življenje nad pragom revščine, pravičnejšo razporeditev ustvarjene vrednosti, zaustavitev erozije življenjskega standarda ter okrepitev kolektivnih pogajanj, še posebej tam, kjer jih delodajalci zavračajo. Sindikati ne pričakujejo zgolj dialoga, temveč konkretne ukrepe s strani vlade in delodajalcev. Protest bo, kot poudarjajo, šele začetek pritiska.
Sprememba je neizogibna
Hrvaški sindikati verjamejo, da so ljudje pripravljeni stopiti skupaj in zahtevati spremembe. “To je trenutek, ko mora vsak, ki se sooča z draginjo in prenizkimi prihodki, dvigniti glas,” pravi Novosel. “Dovolj je nepravičnosti. Dovolj je revščine. Zaslužimo si boljše.” Protest 18. aprila bo pomemben preizkus, ali se bo hrvaška družba povezala v skupen zahtevek za višje plače, dostojne pokojnine in pravičnejšo prihodnost.
Spletno uredništvo
