Enaka pokojnina kljub daljšemu delu: Zakaj konkreten primer ne pokaže, da dobimo več ob podaljšanju delovne aktivnosti?

Čeprav bi nadaljnje delo za skoraj dve leti pomenilo dodatne prispevke, se bralcu pokojnina ne bi dvignila niti za evro. Kolegi portala žurnal 24.si so se poglobili, zakaj je temu tako.

“Tako je to, lahko imaš 40 let starostne pokojnine brez dokupa ali samo 15 let zavarovalne dobe in dobiš isto pokojnino!? Komu se bo splačalo po nepotrebnem za isti znesek pokojnine plačevati vse prispevke (najmanj 600 evrov na mesec) v pokojninsko blagajno,” se je glasilo vprašanje na spletu.

Priložena je bila slika, ki razkriva, da bi se lahko bralec upokojil letos septembra s 40 leti pokojninske dobe ali čez dve leti, julija 2027, ko bi imel 65 let in najmanj 15 let pokojninske dobe. Kljub skoraj dvema dodatnima letoma plačevanja bi pokojnina ostala enaka: 781,94 evra. Nobene spodbude za daljše delo.

Razumevanje sistema pokojnin: Polna pokojninska doba in zavarovalna doba

V njegovem specifičnem primeru res ni motivacije za dodatna leta plačevanja prispevkov, toda ni res, da bi vsak pri 65 letih z le 15 leti pokojninske dobe prejel enako pokojnino. Naš bralec je upravičen do zagotovljene pokojnine, ki je rezervirana za tiste s polno pokojninsko dobo, trenutno 40 let.

Po trenutni zakonodaji se lahko posameznik upokoji pri 60 letih, če ima 40 let pokojninske dobe. Če te nima, je možnost upokojitve pri 65 letih z vsaj 15 leti pokojninske dobe.

Minimalna pokojnina za 15 let pokojninske dobe

Če se upokojiš z le 15 leti pokojninske dobe, bo pokojnina izračunana na podlagi odmernega odstotka 29,5 % pokojninske osnove (kar je poenostavljeno povprečje plač brez dodatkov v najugodnejših zaporednih 24 letih). Za vsako leto zavarovalne dobe se odmerni odstotek poveča za 1,36 odstotne točke, ob 40 letih pa znaša 63,5 %.

Na konkretnem primeru: Če ima nekdo pokojninsko osnovo 1575 evrov, bi s 40 leti pokojninske dobe prejemal tisoč evrov pokojnine, s 15 leti pa le 465 evrov. Če oseba po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe ne upokoji, se odmerni odstotek vsakega pol leta poveča za 1,5 odstotne točke (največ do treh let). Če bi oseba iz našega primera delala dve leti dlje, bi prejemala 1095 evrov pokojnine (če se pokojninska osnova ne spremeni).

Vloga zagotovljene pokojnine

Bralec je poseben primer, saj ima pravico do zagotovljene pokojnine. Ta predstavlja najnižjo pokojnino, ki jo država zagotavlja pri polni pokojninski dobi 40 let, če je izračunana pokojnina nižja od zagotovljene, ki trenutno znaša 781,94 evra. Njegova pokojninska osnova je očitno tako nizka, da dodatni dve leti dela ne presegajo zneska zagotovljene pokojnine, ki tako ostaja enaka kljub daljšemu delu.

Ministrstvo poudarja, da to ni edina motivacija za odložitev upokojitve. Tisti, ki ostanejo zaposleni za polni delovni čas, lahko uveljavijo izplačilo 40 % starostne pokojnine, na katero bi imeli pravico ob njeni uveljavitvi. Ta del pokojnine se lahko izplačuje največ tri leta ob nadaljnji vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni čas. Po treh letih se izplačuje 20 % starostne pokojnine. Tovrstno ugodnost bi bralec lahko izkoristil, če bi delal dlje. Prva tri leta dodatnega dela bi mu prinesla približno 300 evrov mesečno.

Spletno uredništvo