V prizadevanju za krepitev javnega zdravstvenega sistema, kjer so pacienti postavljeni na prvo mesto, vlada od začetka svojega mandata uvaja številne spremembe. Ti ukrepi ne prinašajo koristi le posameznikom, temveč imajo pozitivne posledice za celotno družbo.
Javni zdravstveni sistem se že vrsto let sooča z različnimi izzivi, zato prenova poteka na več ravneh, vključno z naložbami, digitalizacijo in sistemskimi spremembami. Prvi učinki so že opazni, medtem ko bodo nekateri ukrepi dali rezultate šele v prihodnjih letih.
Več zdravnikov in lažji dostop do storitev
Da bi zmanjšali pomanjkanje zdravnikov, je Ministrstvo za zdravje uvedlo finančne spodbude, poenostavilo postopke zaposlovanja in izboljšalo pogoje dela. Posledično se je število zdravnikov in zobozdravnikov v javnem zdravstvu od oktobra 2023 do aprila letos zvišalo za skoraj 300. Dodatno je bil uveden dodatek za specializacijo iz družinske medicine, kar je letos pritegnilo 71 specializantov, kar je več kot v prejšnjih dveh letih skupaj.
Za študijsko leto 2025/2026 je razpisanih 100 štipendij za različne poklice v zdravstvu, vključno z 25 za bodoče družinske in urgentne zdravnike. Poleg tega se število študijskih mest na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Mariboru povečuje, na Primorskem pa se odpira nov študij medicine.
Poenostavljen pa je tudi postopek zaposlovanja tujih zdravstvenih delavcev, kar omogoča hitrejši vstop kadrov v sistem.
Prvi pregledi – hitrejši vstop v zdravstveni sistem
Prvi pregled je ključnega pomena za začetek zdravljenja. Ministrstvo za zdravje je uvedlo boljše vrednotenje za izvajalce, ki opravijo več prvih pregledov, kar omogoča pacientom hitrejši dostop do diagnoze in zdravljenja.
Večja varnost in kakovost oskrbe
Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu uvaja sistem, ki obvladuje tveganja pri zdravstvenih obravnavah in izboljšuje varnost pacientov. Redno spremljanje kazalnikov kakovosti prispeva k boljšim izidom zdravljenja, večjemu zadovoljstvu pacientov ter večji dostopnosti in učinkovitosti zdravljenja. Pacienti bodo imeli boljši vpogled v delo zdravstvenih ustanov, kar jim omogoča informirane odločitve pri izbiri izvajalcev in posegov.
Okrepljena nujna medicinska pomoč
Da bi razbremenili urgence, država krepi družinsko medicino in vzpostavlja mrežo 15 satelitskih urgentnih centrov. Uveden je srečevalni sistem z vozilom urgentnega zdravnika, kar bo povečalo razpoložljivost zdravnika za delo v ambulanti nujne medicinske pomoči.
Poleg tega se vzpostavlja javni zavod za nujno medicinsko pomoč, v katerega bodo vključene tudi letalske operacije zdravstva. Slovenija je prvič kupila dva namenska helikopterja za zdravstvene prevoze, kar bo izboljšalo oskrbo tudi na odročnih območjih.
Storitve, opravljene v urgentnih centrih, se od leta 2024 plačujejo po dejanski izvedbi.
Prenova zdravstvenega zavarovanja
Ena največjih sprememb je preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka s 1. januarjem 2024. S tem ukrepom je bilo odpravljeno doplačevanje zdravstvenih storitev in zdravil, kar si mnogi pacienti prej niso mogli privoščiti. Socialno ogroženi so plačevanja obveznega zdravstvenega prispevka oproščeni.
Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva
Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti krepi javno zdravstvo z dodatnim nagrajevanjem zaposlenih, ki v javnih zavodih opravijo več dela, in podrobneje urejenimi pogoji za izvajanje storitev javne zdravstvene službe. S tem krepi vlogo javnih zavodov, jasno razmejuje javno in tržno dejavnost ter podrobno naslavlja opravljanje zdravstvenih storitev v javni mreži in izven nje ter s tem povezano prehajanje zdravstvenega kadra.
Več investicij v javno zdravstvo
Investicije v javnem zdravstvu so danes večje kot v kateremkoli obdobju v zadnjih desetih letih. Vlaganje v objekte in opremo zagotavlja bolj dostopno in bolj kakovostno zdravstveno obravnavo. Sodobna infrastruktura omogoča boljše pogoje za delo, varnejšo oskrbo pacientov po najvišjih standardih in prispeva k zadovoljstvu zaposlenih.
Med največjimi projekti so energetska sanacija in celovita revitalizacija glavnega objekta UKC Ljubljana, gradnja nove Infekcijske klinike ter prenova urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana. V Mariboru širitev onkološke dejavnosti in gradnja negovalne bolnišnice na Pohorju.
Zaključena je gradnja urgentnega centra na Ptuju, v teku so gradnje satelitskih urgentnih centrov in heliportov, energetska sanacija pa je bila izvedena tudi na URI Soča.
V Novem mestu je bila odprta nova negovalna bolnišnica, v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični pa se zaključuje gradnja novega bolnišničnega objekta, namenjenega zdravljenju otrok.
Digitalizacija zdravstva
Z Zakonom o digitalizaciji zdravstva bo vzpostavljen sodoben pravni okvir za sodoben digitalno in podatkovno podprt zdravstveni sistem. Poleg nove zakonodaje Ministrstvo za zdravje v okviru Načrta za okrevanje in odpornost EU izvaja naložbe v vrednosti več kot 80 milijonov evrov. Ta sredstva so usmerjena v razvoj centralnih digitalnih rešitev za celoten zdravstveni sistem. Z naložbami v digitalizacijo zdravstva bodo imeli koristi pacienti, zdravstveni delavci in vlada.
Pacienti bodo imeli prek portala zVEM lažji dostop do svojih zdravstvenih podatkov, izpolnjevali bodo lahko obrazce, vprašalnike in soglasja na daljavo. Manj digitalno vešči bodo lahko pooblastili tudi bližnje osebe, saj je pomembno, da tudi digitalno manj spretni ohranijo enako dostopnost do katerekoli zdravstvene storitve.
Zdravstveni timi bodo imeli hitrejši vpogled v zdravstveno dokumentacijo pri obravnavi pacienta. Lažja dostopnost do podatkov jim bo omogočila bolj kakovostno zdravstveno obravnavo in boljšo podlago za odločanje.
Vlada bo z boljšo preglednostjo in povezljivostjo podatkov lahko optimizirala izvajanje procesov v zdravstvu in sprejemala boljše odločitve.
Cilj ostaja jasen: javno zdravstvo za vse – dostopno, varno in dolgoročno vzdržno
Zdravstveni sistem postaja bolj dostopen, saj je v sistemu več zdravnikov. Z opravljenimi več prvimi pregledi je omogočen hitrejši dostop do diagnoze in zdravljenja. Odpravljene so določene administrativne ovire.
Vzpostavitev sistema kakovosti zmanjšuje tveganja pri zdravstveni obravnavi. Nujna medicinska pomoč bo z novimi sistemi in vozili (tudi namenskimi helikopterji) še bolj učinkovita. Sistem zavarovanja je pravičnejši, saj ne zahteva doplačil.
Spletno uredništvo
