Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je izrazila obžalovanje nad odločitvijo slovenske vlade, da se ne pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu. Vladna odločitev, ki je bila sprejeta na četrtkovi seji, je po njenih besedah presenetljiva in pošilja napačna sporočila o konsistentnosti slovenske zunanje politike.
Odločitev, da Slovenija ne bo podprla tožbe, ki jo Južna Afrika vodi proti Izraelu zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida, je na seji vlade ostala brez zadostne podpore. Ministrica za zunanje in evropske zadeve, Tanja Fajon, je pojasnila, da predlog ministrstva ni dobil zadostne podpore. Razprava, ki je bila tajna, je bila po njenih besedah zelo čustvena.
Predsednica Pirc Musar je izrazila svoje razočaranje nad odločitvijo in poudarila, da glede na desetine tisočev žrtev genocida v Gazi in drugod po svetu takšne nenačelnosti ni mogoče opravičiti. Prav tako je izrazila upanje, da odločitev ni bila sprejeta zaradi »predvolilnega pragmatizma in kalkuliranja«.
Reakcije nevladnih organizacij
Odločitev slovenske vlade je naletela na ostre kritike tudi iz vrst nevladnih organizacij. Dvaindvajset nevladnih organizacij in kolektivov, vključno z Amnesty International Slovenije, je izrazilo zgroženost in globoko razočaranje nad to odločitvijo, ki so jo označili za sramotno. Po njihovi oceni Slovenija pošilja napačno sporočilo glede svoje zavezanosti k spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic.
Južna Afrika je decembra 2023 vložila tožbo proti Izraelu zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida, predvsem zaradi izraelskih ravnanj v Gazi in na Zahodnem bregu. Tožbi se je doslej pridružilo več kot 15 držav, vključno z evropskimi državami, kot so Španija, Irska in Belgija. Nazadnje sta se tožbi pridružili še Nizozemska in Islandija.
Slovenska odločitev, da se ne pridruži tožbi, tako odstopa od stališč nekaterih drugih evropskih držav, kar je še dodatno spodbudilo kritike doma in v tujini. Vse to kaže na zapletenost mednarodnih odnosov in izzive, s katerimi se soočajo države pri oblikovanju zunanje politike, ki je hkrati načelna in pragmatična.
Spletno uredništvo
