Nepredvideni zapleti z evakuacijo slovenskih državljanov iz Dubaja
Slovenski državljani, ki so nedavno prispeli iz Dubaja v Oman, se trenutno nahajajo na varnem na letališču v Maskatu. Čeprav so bili za to noč načrtovani prvi evakuacijski leti v Slovenijo, je prišlo do zapletov. Vladni urad za komuniciranje je sporočil, da letalo ne more pristati v Maskatu zaradi spremenjenih varnostnih razmer v regiji.
Posadka in letalo sicer ostajata pripravljena za polet, čakajo le še na nadaljnja navodila.
“Odločitev je v rokah lokalnih oblasti, nanjo nimamo vpliva. Vlada in vse pristojne službe si prizadevajo, da bi slovenske državljane čim prej in varno pripeljali domov. Ko bodo nove informacije na voljo, bomo o tem obvestili potnike in javnost,” so še zapisali.
Po javno dostopnih podatkih naj bi čarterski let z Boeingom 737 iz Jordanije pristal na ljubljanskem letališču v sredo zjutraj. Vendar trenutno ni jasno, kdaj bodo lahko potniki vzleteli. Kot je poročal 24UR, je slovensko veleposlaništvo kontaktiralo potnike, ki se bodo prvi vkrcali na letalo, že v ponedeljek zvečer. Nekateri so prejeli klice šele okoli polnoči, le nekaj ur pred načrtovanim odhodom.
Potovanje do Omana: Dolga pot in strogi pregledi
Potovanje proti meji z Omanom je trajalo več ur. Potniki so morali opraviti temeljite preglede; vse svoje stvari so morali sneti z avtobusa, kovčke pa so pregledali natančno. Prečkanje meje je trajalo približno štiri ure, celotna pot od hotelov do letališča pa več kot 12 ur. Kljub napornemu potovanju je bilo vzdušje na avtobusih pozitivno, saj so se potniki veselili vrnitve domov in si čas krajšali z izmenjavo izkušenj.
Veronika Pirh, ki se nahaja v Dubaju, je pojasnila, da so prednost pri evakuaciji imele družine z majhnimi otroki, starejši in bolni. Sama ima najstniške otroke, zato ni bila na prioritetni listi. Po njenih besedah trenutno vpisujejo nove potnike za prihodnje dni, saj je število ujetih Slovencev presenetilo vlado.
Neuradno naj bi se zaradi velikega števila ljudi organiziral tudi letalski prevoz iz Dubaja. “Kar se nam zdi smiselno, saj jih je ogromno ujetih prav tu,” je dejala Veronika. V Omanu so tudi ljudje, ki bi radi zapustili letališče, vendar imajo prioritetno vkrcanje tisti, ki prihajajo iz Dubaja. “Cela zmeda,” je dodala. Anita in Peter Terglav sta iz Dubaja zapisala, da upata na polet v naslednjih dneh, saj sta trenutno na varnem v hotelu.
Vladni ukrepi in finančna podpora
Vlada je v ponedeljek generalnemu sekretariatu naročila izvedbo javnega naročila za najem letala, ki bo slovenske državljane prepeljalo nazaj v Slovenijo. Danes je vlada odločila o prerazporeditvi 1,5 milijona evrov sredstev za ta namen. Premier Robert Golob se je zahvalil ekipam, ki so sodelovale pri iskanju rešitev za povratek Slovencev domov, še posebej ekipi veleposlaništva v Abu Dabiju.
Po ocenah ministrstva za zunanje in evropske zadeve je v regiji Bližnjega vzhoda približno 1000 Slovencev, več kot 700 jih je že zaprosilo za pomoč pri evakuaciji. Evropska unija ne usklajuje evakuacij neposredno, saj je to v pristojnosti posameznih držav, vendar med državami poteka izmenjava informacij in medsebojna pomoč.
Slovenski državljani na kriznih območjih komunicirajo prek telefona, elektronske pošte in osebnih stikov. Dežurna telefonska številka MZEZ je na voljo 24 ur, prav tako dežurne številke veleposlaništev. Državljanom svetujejo, naj ostanejo na varnem in sledijo uradnim informacijam.
Podpora in informacije za slovenske državljane
Slovenskim državljanom je od danes na voljo Klicni center 114, kjer lahko pridobijo ključne informacije. Center je dosegljiv do 22.00 po slovenskem času in jutri od 8.00 dalje na brezplačni številki 114 za klice iz Slovenije in na +386 1 478 5000 za klice iz tujine.
Težave z odpovedanimi leti imajo tudi Slovenci po svetu, ki bi morali domov prek letališč, kot so Dubaj, Abu Dabi in Doha. Generalni sekretar združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević ocenjuje, da se skupno okoli tisoč slovenskih turistov ne more vrniti domov. Slovensko veleposlaništvo v Grčiji in na Cipru svetuje, naj se Slovenci izogibajo območjem v bližini vojaških oporišč in sledijo navodilom lokalnih oblasti.
