Trump zahteva brezpogojno predajo Irana: Bližnji vzhod na robu širše vojne
Napetosti na Bližnjem vzhodu dosegajo novo stopnjo nevarnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da od Irana pričakuje brezpogojno predajo, obenem pa poudaril, da z iranskim vodstvom ne vidi možnosti za noben dogovor.
Izjava prihaja v trenutku, ko se vojaški spopadi stopnjujejo in širijo po regiji. Po podatkih iranskih organizacij za človekove pravice je bilo v ameriško-izraelskih napadih doslej ubitih več kot 1.330 ljudi, medtem ko se spopadi vse bolj selijo tudi v Libanon.
Združeni narodi opozarjajo, da se razmere hitro spreminjajo v resno humanitarno krizo, ki bi lahko destabilizirala celoten Bližnji vzhod.
Rakete nad severnim Izraelom
Na severu Izraela se medtem nadaljuje izmenjava ognja s šiitskim gibanjem Hezbolah. Izraelska vojska je izvedla več zračnih napadov na južni Libanon, pri čemer so bili zadeti tudi območji Hanin in Kfarjouz.
Po navedbah izraelske vojske je Hezbolah proti Izraelu izstrelil približno 70 raket, izraelske sile pa so v Libanonu napadle več kot 500 ciljev, za katere trdijo, da so povezani z oboroženimi skupinami.
Libanonske oblasti poročajo, da je bilo od začetka zaostritve konflikta ubitih najmanj 217 ljudi.
Množične evakuacije in opozorila ZN
Humanitarne razmere se hitro slabšajo. Po ocenah Združenih narodov je bilo v Libanonu zaradi napadov razseljenih že skoraj 100.000 ljudi.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk opozarja, da bi lahko prisilne evakuacije in napadi na civilno infrastrukturo predstavljali kršitev mednarodnega humanitarnega prava.
Mednarodne organizacije svarijo, da bi se lahko število civilnih žrtev v prihodnjih dneh še povečalo.
Spor med ZDA in evropskimi zavezniki
Konflikt povzroča tudi napetosti med zahodnimi državami. Španski premier Pedro Sánchez je zavrnil uporabo španskih vojaških baz za napade na Iran.
Sánchez je operacije označil za veliko napako, ki po njegovem mnenju ni v skladu z mednarodnim pravom, ter pozval k diplomatski rešitvi konflikta.
Evropa krepi vojaško pripravljenost
Zaradi nevarnosti širjenja konflikta so nekatere evropske države že okrepile vojaško prisotnost v regiji.
Francoska letalonosilka Charles de Gaulle je prispela v Sredozemsko morje, kjer naj bi varovala francoske državljane in zavezniške interese.
Grčija je napovedala tudi namestitev protiraketnega sistema Patriot na severu države, ki naj bi okrepil zaščito jugovzhodnega dela Evrope pred morebitnimi balističnimi napadi.
EU išče izhod iz krize
Evropski voditelji medtem poskušajo preprečiti nadaljnjo eskalacijo. Predsednik Evropskega sveta António Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bosta z voditelji držav Bližnjega vzhoda razpravljala o možnostih za končanje konflikta.
Nemški kancler Friedrich Merz je opozoril, da bi destabilizacija Irana lahko povzročila nove migracijske tokove proti Evropi, kar bi dodatno zapletlo že tako napete razmere.
Svet z zadržanim dihom spremlja razvoj dogodkov
Medtem ko se napadi nadaljujejo, analitiki opozarjajo, da bi lahko konflikt prerasel v širši regionalni spopad, v katerega bi bile vključene številne države.
Združeni narodi in številni svetovni voditelji zato znova pozivajo k takojšnji deeskalaciji in diplomatskim pogovorom, saj bi nadaljnje stopnjevanje nasilja lahko imelo nepredvidljive posledice za celotno regijo.
Spletno uredništvo
