V Bruslju je na srečanju zunanjih ministrov Nata slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon napovedala, da bo Slovenija verjetno povečala obrambne izdatke na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) pred letom 2030.
Ta odločitev prihaja v času, ko mednarodne napetosti rastejo, a ameriški državni sekretar Marco Rubio ni omenil morebitnega zvišanja na pet odstotkov BDP.
Ministrica Tanja Fajon je pojasnila, da Slovenija načrtuje pospešitev procesa zvišanja obrambnih izdatkov, kar bi lahko imelo pomemben vpliv na regionalno varnost. Odločitev je del širšega prizadevanja držav Nata, da okrepijo svoje obrambne zmogljivosti v luči trenutnih globalnih izzivov.
Kot je dejala, Slovenija pripravlja obsežen načrt za obrambo, varnost in odpornost, ki naj bi bil javnosti predstavljen v začetku maja. Načrt bo eden od ključnih dokumentov, ki bodo vplivali na širšo javno razpravo v prihodnjih mesecih, prav tako pa bo pomemben tudi za junijski vrh Nata v Haagu, kjer bodo voditelji zavezniških držav razpravljali o morebitnem zvišanju obrambnih izdatkov.
V ozadju te odločitve je širši kontekst povečanih zahtev po varnosti znotraj Nata, kjer je več držav že napovedalo povečanje svojih obrambnih proračunov. Povečanje izdatkov na dva odstotka BDP je bil cilj, ki naj bi ga Slovenija dosegla do leta 2030, vendar trenutne razmere narekujejo hitrejše ukrepanje.
Različni pogledi na povečanje izdatkov
Medtem ko nekatere politične stranke, kot je Levica, pozivajo k posvetovalnemu referendumu o tem vprašanju, drugi, vključno s premierjem Golobom, menijo, da je zvišanje nujno in bi ga bilo treba uresničiti še pred letom 2030.
Prvič je na zasedanju zunanjih ministrov Nata sodeloval novi ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je potrdil privrženost ZDA zavezništvu in podporo varnosti Evrope. Rubio je članice Nata pozval k povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, kar pa med zasedanjem ni bilo uradno obravnavano.
»Pozdravljam zagotovila ameriškega državnega sekretarja, da ZDA ostajajo zavezane Natu in varnosti evropskih zaveznic. NATO moramo krepiti za to, da preprečujemo vojne in zagotavljamo mir. Evro-atlantska solidarnost in enotnost sta temeljnega pomena za varnostne izzive sodobnega časa, tudi na Zahodnem Balkanu,« je ob robu srečanja poudarila ministrica Fajon.
Podpora Ukrajini strategija za Balkan
Na srečanju Sveta Nato-Ukrajina, kjer je sodeloval tudi ukrajinski zunanji minister Andrej Sibiha, so zaveznice izkazale trdno podporo Ukrajini v luči pogovorov o miru.
»Ostro obsojam nadaljevanje ruskih napadov na kritično infrastrukturo in civiliste. Ta vojna se mora končati. Slovenija podpira prizadevanja za mir, ki bo sprejemljiv za Ukrajino in bo temeljil na mednarodnem pravu in Ustanovni listini Združenih narodov,« je izpostavila Fajonova.
Ministrica Fajon je na srečanju izpostavila tudi Zahodni Balkan, ki je za NATO regija strateškega pomena. Izrazila je zaskrbljenost zaradi ponovne odcepitvene retorike v Republiki Srbski in poudarila pomembnost stabilnosti v regiji.
»Pozorno spremljamo razvoj dogodkov v Srbiji in povolilne razmere na Kosovu. Na Zahodnem Balkanu, ki je za Nato pomembno območje, potrebujemo stabilne države, ki bodo nadaljevale svojo pot v Evropsko unijo,« je dodala.
V kontekstu vse bolj povezane evro-atlantske in indo-pacifiške varnosti so se zunanji ministri Nata srečali s kolegi iz Japonske, Koreje, Avstralije in Nove Zelandije. »V današnjem zapletenem varnostnem okolju močna partnerstva ostajajo ključna gonilna sila pri odzivanju na različne grožnje in izzive, zlasti s tistimi, s katerimi delimo enake vrednote. Zato je krepitev sodelovanja z indo-pacifiškimi partnerji nepogrešljiva,« je poudarila ministrica.
Razprava o evropski obrambi in sodelovanju z EU
Zasedanje se je zaključilo z razpravo med zaveznicami in visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas o sodelovanju med Natom in EU ter o krepitvi evropske obrambe. Zaveznice so se strinjale glede ključne vloge, ki jo ima Nato za kolektivno obrambo in glede močne transatlantske vezi, ki je temelj za premagovanje skupnih varnostnih izzivov.
Slovenija se pripravlja na povečanje svojih obrambnih izdatkov, kar je del širše strategije za krepitev varnosti v regiji. Čeprav se sooča z domačimi političnimi izzivi, je ta korak ključnega pomena za njeno vlogo znotraj Nata.
Spletno uredništvo
