Ministrstvo za finance je z novelo Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2C) prevzelo določbe evropskega pravnega reda. V nasprotju z navedbami, ki se nanašajo na mnenje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), novela ne zmanjšuje javnega nadzora in transparentnosti. KPK je svoje mnenje podala šele med zakonodajnim postopkom, čeprav je bilo zaprošeno že aprila.
Razumevanje evropske direktive
KPK-jevo mnenje ne upošteva vsebine nove direktive EU, ki jo implementiramo z novelo. Direktiva 2024/1640/EU spreminja direktivo iz leta 2015 in bo s polno uveljavitvijo nadomestila staro. Nova ureditev omejuje dostop do registra dejanskih lastnikov (RDL) zaradi sodbe Sodišča EU, ki je poudarilo potrebo po sorazmernosti pri javnem dostopu do podatkov.
Sodišče EU je opozorilo, da stara direktiva ni v zadostni meri upoštevala načela sorazmernosti. Podatki o dejanskih lastnikih so sicer pomembni v boju proti pranju denarja, vendar javni dostop ni nujen v takšni meri, kot je bil predviden. Evropska komisija je zato omejila dostop na osebe z upravičenim interesom.
“Dostop širše javnosti do občutljivih osebnih podatkov, brez kakršnih koli omejitev ali pogojev, je bil torej ocenjen kot resen poseg v zasebnost in varstvo podatkov. Sodišče je tako opozorilo, da stara direktiva ni v zadostni meri upoštevala načela sorazmernosti, saj bi bilo mogoče enake cilje doseči z manj invazivnimi ukrepi kot je omejitev dostopa na pristojne organe ali osebe z dokazanim upravičenim interesom” so med drugim zapisali.
Implementacija nove direktive
Nova direktiva zahteva, da države članice do 10. julija 2025 omejijo dostop do določenih podatkov. V Sloveniji bo novela ZPPDFT-2C omogočala brezplačen dostop do podatkov, kot so osebno ime, mesec in leto rojstva, in drugi. Vendar bo potreben upravičen interes za dostop do teh podatkov.
Upravičen interes in novinarstvo
Novela že določa primere, ko je upravičen interes podan, vključno z novinarji. Ministrstvo prepoznava pomembno vlogo raziskovalnega novinarstva in si prizadeva, da se novinarjem omogoči dostop do RDL z minimalnimi administrativnimi obremenitvami.
V svoji izjavi za javnost so med drugim zapisali:
“Novela pa dodatno že navaja tudi določene primere, ko je upravičen interes podan že na podlagi samega zakona. V zakonodajnem postopku se je ne glede na to, da rok za prenos teh določb RDL še ni potekel, kot primer, ko imajo osebe zakonsko upravičen interes, opredeljuje tudi novinarje. Vsekakor prepoznavamo doprinos raziskovalnega novinarstva pri odkrivanju in preprečevanju pranja denarja, zato smo izkazali pripravljenost, da se določbe že v tokratni noveli dopolnijo na način, da bodo novinarji imeli upravičen interes že na podlagi zakona in da se jim čim manj administrativno obremenjujoče omogoča dosedanji dostop do RDL še v naprej. Verjamemo, da bo upravljavec RDL že ob uveljavitvi tokratne novele uspel zagotoviti tehnično rešitev, ki bo tak dostop zagotavljala še v naprej, po polnem prenosu pravil direktive glede RDL (10. julija 2026) pa se nadejamo, da bo dostop še bolj avtomatiziran”.
Tehnične in pravne prilagoditve
Za popoln prenos določb nove direktive bo potrebna tehnična prenova sistema pri AJPES, kar bo zaključeno do julija 2026. Do takrat bo dostop omogočen le osebam z upravičenim interesom, medtem ko bodo preiskovalni organi ohranili polni dostop.
S tokratno novelo se tako še ne prenaša ostalih členov nove direktive, ki se nanašajo na RDL, prenos katerih pa bo zahteval tehnično prenovo informacijskega sistema, na katerem temelji RDL pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Kritike KPK in pravni okvir
KPK-jevo mnenje temelji na pravni ureditvi, ki še ni v celoti prenesena. Dokončni prenos bo izveden z novim zakonom, ki bo urejal preprečevanje pranja denarja. KPK-jeva trditev o zakonskih ovirah za dostop do podatkov ni utemeljena, saj bo preverba upravičenega interesa avtomatizirana.
“Pojasnjujemo pa, da tudi po dokončnem prenosu pravil glede RDL, kot ga ureja nova direktiva, ne bo veljalo, da oseb, ki so po 12. členu nove direktive opredeljene kot tiste, ki imajo upravičen interes že na podlagi zakona, ne bo potrebno preverjati. Tako se ne moremo strinjati z ugotovitvijo KPK, da se upravičencem iz 12. člena nove direktive postavlja zakonske ovire, ki v pravu EU nimajo pravne podlage”, so še zapisali.
Ministrstvo zavrača trditve KPK o zmanjšanju transparentnosti. Predlog zakona je bil predmet javne obravnave in medresorskega usklajevanja. Spremembe so bile jasno predstavljene v uvodu in obrazložitvi zakona.
Spletno uredništvo
