Evropski poslanci bodo danes v Strasbourgu za zaprtimi vrati glasovnic odločali o politično in pravno pomembnem vprašanju za slovenskega evroposlanca Mateja Tonina. Specializirano državno tožilstvo želi, da mu Evropski parlament odvzame poslansko imuniteto, saj bi tako lahko nadaljevalo kazenski postopek proti njemu v aferi KNOVS. Tonin ima pred glasovanjem pomembno prednost: pristojni odbor Evropskega parlamenta je predlog za odvzem njegove imunitete že zavrnil in parlamentu priporočil, naj mu jo pusti. Toda končno besedo imajo danes vsi evropski poslanci.
Za Mateja Tonina bo današnje glasovanje v Evropskem parlamentu precej več kot običajna proceduralna odločitev. Od rezultata bo namreč odvisno, ali bo Specializirano državno tožilstvo lahko ponovno vložilo obtožni predlog proti njemu zaradi dogajanja v parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Zahtevo za odvzem imunitete je Evropskemu parlamentu posredovalo prav slovensko Specializirano državno tožilstvo. Evropski parlament je uradno zahtevo prejel marca, nato pa jo je obravnaval pristojni odbor za pravne zadeve JURI. Postopek je v dokumentaciji parlamenta označen z oznako 2026/2030(IMM).
Danes naj bi zgodba dobila odgovor.
Pravni odbor je Toninu že stopil na stran
Tonin ima pred plenarnim glasovanjem pomembno prednost.
Poročevalec odbora za pravne zadeve Ilhan Kyuchyuk iz politične skupine Renew Europe je predlagal, da se slovenskemu evropskemu poslancu imuniteta odvzame. Toda večina članov odbora se z njim ni strinjala.
Sredi julija je za odvzem Toninove imunitete glasovalo deset članov odbora, 13 jih je bilo proti, eden pa se je vzdržal. Odbor je zato Evropskemu parlamentu priporočil, naj Toninu imunitete ne odvzame.
Priporočilo odbora sicer ni končna odločitev. O njej mora glasovati celoten Evropski parlament. Današnje glasovanje bo tajno, zato tudi ne bo mogoče ugotoviti, kako so glasovali posamezni evropski poslanci.
V ozadju je nenapovedani nadzor na policiji
Da bi razumeli, zakaj se mora Evropski parlament sploh ukvarjati s Toninovo imuniteto, se je treba vrniti v november 2023.
Takrat so člani parlamentarne komisije KNOVS izvedli nenapovedani nadzor na policiji. Med drugim so želeli preveriti, ali je policija prisluškovala nekaterim akterjem, povezanim z afero DARS.
Dogajanje je pozneje dobilo kazenskopravni epilog.
Specializirano državno tožilstvo je februarja letos na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog proti štirim sedanjim oziroma nekdanjim članom KNOVS iz vrst NSi: Mateju Toninu, Jerneju Vrtovcu, Janezu Žaklju in Jožefu Horvatu.
Tožilstvo jim očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Gre za očitek tožilstva; o njihovi krivdi mora odločiti sodišče.
Pri treh se je postopek nadaljeval, pri Toninu pa ustavil
Tu se je položaj Tonina ločil od položaja njegovih treh nekdanjih kolegov v KNOVS.
Tonin je evropski poslanec in mu zato pripada poslanska imuniteta. Ko se je nanjo skliceval, je nastala procesna ovira za nadaljevanje postopka proti njemu.
Specializirano državno tožilstvo je zato samo predlagalo, da se njegov del postopka izloči, da zaradi čakanja na odločitev Evropskega parlamenta ne bi zastal tudi postopek proti preostalim trem obdolžencem.
Okrajno sodišče v Ljubljani je nato obtožni predlog proti Toninu zavrglo.
Toda prav beseda »zavrglo« je v tej zgodbi pomembna, saj ne pomeni, da je bil Tonin oproščen ali da je sodišče presodilo, da očitki tožilstva niso utemeljeni.
Tožilstvo: O vsebini sploh še ni bilo odločeno
Specializirano državno tožilstvo je junija posebej poudarilo, da je bil razlog za zavrženje obtožnega predloga izključno procesne narave.
»To zavrženje nikakor ne pomeni, da je o zadevi vsebinsko odločeno,« so takrat pojasnili na SDT.
Če bi Evropski parlament Toninu danes imuniteto odvzel, bi lahko tožilstvo proti njemu ponovno vložilo obtožni predlog.
Če mu imuniteta ostane, bo procesna ovira ostala in kazenskega postopka proti njemu za zdaj ne bo mogoče nadaljevati na enak način kot proti drugim trem obdolžencem.
Zato današnje glasovanje v Strasbourgu dejansko odloča o tem, ali se bodo vrata slovenskemu kazenskemu postopku proti Toninu ponovno odprla.
Kaj tožilstvo očita četverici?
Obtožni predlog se nanaša na kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Po prvem odstavku 257. člena kazenskega zakonika gre za dejanje, pri katerem uradna oseba ali javni uslužbenec izrabi svoj položaj, prestopi meje svojih uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti ter s tem sebi ali komu drugemu pridobi nepremoženjsko korist oziroma komu povzroči škodo. Za takšno dejanje je predpisana kazen do dveh let zapora.
V NSi očitke zavračajo. Ko je februarja postalo znano, da je tožilstvo vložilo obtožni predlog, so postopek povezovali tudi s takratnim predvolilnim obdobjem in trdili, da se je tožilstvo vključilo v politični boj.
Jernej Vrtovec je pozneje zatrjeval tudi, da tožilstvo za očitke nima dokazov. O tem, ali očitki držijo, bo v postopku proti obdolženim odločalo sodišče.
Imuniteta ne pomeni ugotovitve nedolžnosti
Pri današnjem odločanju je pomembno še eno razlikovanje.
Evropski parlament ne bo odločal o tem, ali je Matej Tonin kriv ali nedolžen očitanega kaznivega dejanja. Prav tako odločitev o ohranitvi imunitete ne pomeni, da je Evropski parlament presodil, da so očitki slovenskega tožilstva neutemeljeni.
Postopek glede imunitete je ločen od presoje kazenske odgovornosti.
Evropski parlament pri takšnih zahtevah presoja predvsem, ali obstajajo pogoji za odvzem poslanske imunitete in ali je zahteva skladna s pravili, ki ščitijo neodvisno opravljanje poslanskega mandata.
Toninov primer je od marca formalno v postopku Evropskega parlamenta. Julija je pristojni odbor opravil glasovanje, 23. julija pa je bilo njegovo poročilo predloženo plenumu. Uradna evidenca Evropskega parlamenta danes dopoldne primer še vedno vodi s statusom »čaka na glasovanje parlamenta«.
Danes bo glasovanje tajno
Zanimiv je tudi način odločanja.
Evropski parlament bo o Toninovi imuniteti glasoval tajno. Posameznih glasov zato po koncu ne bo mogoče pripisati konkretnim evropskim poslancem.
Izhodišče pa je jasno. Pravni odbor je Toninu priporočil ohranitev imunitete, čeprav je njegov poročevalec predlagal nasprotno. Razlika na odboru tudi ni bila velika: 13 proti odvzemu, deset za odvzem in eden vzdržan.
Zato današnjega izida kljub priporočilu odbora ni mogoče razglasiti vnaprej.
Dve možnosti, zelo različni posledici
Če bo Evropski parlament sledil priporočilu svojega pravnega odbora, bo Tonin obdržal poslansko imuniteto in kazenski postopek proti njemu bo zaradi procesne ovire še naprej stal.
Postopek proti Jerneju Vrtovcu, Janezu Žaklju in Jožefu Horvatu pa je ločen in se zaradi Toninove evropske imunitete ni ustavil.
Če bo parlament priporočilo odbora zavrnil in Toninu imuniteto odvzel, bo Specializirano državno tožilstvo lahko proti njemu ponovno vložilo obtožni predlog.
Takrat bi se lahko tudi Tonin znašel v kazenskem postopku zaradi istega nenapovedanega nadzora KNOVS iz novembra 2023.
Strasbourška odločitev še danes
Tonin je tako danes v nekoliko nenavadnem položaju.
Slovensko tožilstvo želi proti njemu nadaljevati postopek, vendar mu to trenutno preprečuje status evropskega poslanca. Pravni odbor Evropskega parlamenta mu je stopil na stran glede ohranitve imunitete, čeprav je njegov poročevalec zagovarjal odvzem.
Danes bo odločal celoten Evropski parlament.
Če bo večina sledila priporočilu odbora, bo Tonin ostal zaščiten z evropsko poslansko imuniteto. Če ga bo zavrnila, se lahko postopek slovenskega tožilstva proti njemu ponovno odpre.
In prav zato današnje glasovanje ne bo odgovorilo na vprašanje, ali je Tonin v aferi KNOVS storil kaznivo dejanje. Odločilo pa bo, ali bo slovensko sodišče sploh dobilo možnost, da o tem vprašanju v tej fazi postopka odloča.
Spletno uredništvo
