Prelomnica za slovensko infrastrukturo: Po drugem tiru Divača–Koper danes prvi vlak

Gradnja drugega tira železniške proge Divača–Koper je eden največjih in najpomembnejših infrastrukturnih projektov v samostojni Sloveniji. Njegov osnovni cilj je odpraviti omejitve obstoječe proge, povečati zmogljivost železniškega prometa ter okrepiti položaj Slovenije kot pomembnega logističnega vozlišča med Sredozemljem in srednjo Evropo.

Projekt ima izjemen strateški pomen tako za razvoj slovenskega gospodarstva kot za celotno prometno infrastrukturo države. Z novim tirom bo Slovenija bistveno izboljšala povezavo med pristaniščem v Kopru in evropskim zaledjem, kar je ključno za dolgoročno konkurenčnost države na področju logistike in transporta.

Obstoječa železniška proga med Koprom in Divačo je bila zgrajena leta 1967. Gre za enotirno elektrificirano progo, ki predstavlja edino neposredno železniško povezavo Luke Koper z notranjostjo države in širšo evropsko prometno mrežo. V času, ko je bila zgrajena, je infrastruktura zadostovala takratnim potrebam prometa. Vendar se je v zadnjih desetletjih prometna slika bistveno spremenila.

Luka Koper kot gonilo razvoja

Luka Koper se je v zadnjih desetletjih razvila v eno najpomembnejših pristanišč v severnem Jadranu in pomembno logistično točko za države srednje Evrope. S povečevanjem pretovora blaga v pristanišču se je močno povečala tudi potreba po železniškem transportu, saj železnica predstavlja najpomembnejšo povezavo za transport blaga proti notranjosti Evrope.

Zaradi omejene zmogljivosti obstoječe enotirne proge pa je promet na tej povezavi postal vse bolj zgoščen. Leta 2018 je bila proga uradno razglašena za prezasičeno, saj je bila izkoriščena skoraj do svojih skrajnih zmogljivosti.

Na obstoječi progi je mogoče dnevno organizirati približno 90 vlakov, kar pomeni okoli 14 milijonov ton prepeljanega tovora letno. Takšna zmogljivost pa danes ne zadošča več potrebam gospodarstva, logističnih podjetij in rastočega pretovora v Luki Koper.

Bistveno večja zmogljivost železniškega prometa

Gradnja drugega tira prinaša pomembno povečanje zmogljivosti železniškega prometa. Nova proga bo omogočala do 120 vlakov dnevno samo na novem tiru, kar pomeni približno 25,7 milijona ton prepeljanega tovora na leto.

Ko se k temu prišteje še obstoječa proga, ki bo po zaključku projekta modernizirana in vključena v sistem, se bo skupna zmogljivost povečala na približno 212 vlakov dnevno oziroma skoraj 37 milijonov ton tovora letno.

To pomeni skoraj trikrat večjo zmogljivost kot danes.

Takšna povečana prepustnost bo bistveno olajšala poslovanje Luke Koper, izboljšala logistične tokove in omogočila učinkovitejši transport blaga med jadranskim pristaniščem in državami srednje Evrope. S tem se krepi tudi strateški položaj Slovenije na evropskih prometnih koridorjih.

Hitrejši in sodobnejši železniški promet

Drugi tir pa ne bo pomemben le za tovorni promet. Projekt prinaša tudi pomembne izboljšave za potniški promet.

Potniški vlaki bodo lahko na novi progi vozili s hitrostjo do 160 kilometrov na uro, kar bo bistveno skrajšalo čas potovanja med Koprom in Divačo. Po ocenah strokovnjakov bo vožnja trajala približno 17 minut, medtem ko danes pot traja približno 45 minut.

Tudi tovorni vlaki bodo lahko vozili hitreje in učinkoviteje, saj bo njihova največja hitrost dosegla približno 120 kilometrov na uro. To omogoča boljšo organizacijo železniškega prometa, večjo zanesljivost transporta in boljšo časovno usklajenost logističnih procesov.

Naložba v dolgoročni razvoj države

Projekt drugega tira je zasnovan kot dvotirna proga, kar pomeni, da bo v prihodnosti poleg novega tira zgrajen tudi drugi vzporedni tir. Takšna rešitev bo dolgoročno zagotovila še večjo pretočnost železniškega prometa in omogočila nadaljnji razvoj logističnih povezav.

Drugi tir Divača–Koper tako ni zgolj infrastrukturna investicija, temveč razvojni projekt državnega pomena. Poleg krepitve konkurenčnosti gospodarstva projekt prinaša tudi druge pomembne koristi: zmanjšuje prometne obremenitve na cestah, povečuje prometno varnost in prispeva k okolju prijaznejšemu transportu blaga.

Z večjim deležem železniškega prometa se namreč zmanjšuje število tovornjakov na cestah, kar pomeni manj prometnih zastojev, manj izpustov in večjo trajnost prometnega sistema.

Korak naprej za slovensko logistiko

Gradnja drugega tira tako predstavlja pomemben korak naprej za slovensko logistiko, promet in gospodarstvo. Projekt krepi vlogo Slovenije kot prometnega stičišča med Jadranom in srednjo Evropo ter odpira nove razvojne možnosti za prihodnja desetletja.

Z dokončanjem projekta bo Slovenija dobila sodobno železniško povezavo, ki bo omogočila učinkovitejši transport, večjo konkurenčnost gospodarstva in boljšo povezanost države z evropskim prometnim prostorom.

Drugi tir Divača–Koper zato pomeni več kot le novo železniško progo – pomeni pomembno razvojno naložbo v prihodnost Slovenije.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana