Ponovni zagon pokrajin v Furlaniji: Kaj prinaša prihodnost

V Furlaniji – Julijski krajini (FJK) se po desetletju vračajo pokrajine, ki so bile ukinjene leta 2016. Takrat so namreč izvoljeni organi prenehali z delovanjem, uradi pa so v različnih oblikah še vedno obstajali kot Enote deželne decentralizacije (EDR). S sprejeto reformo, ki jo je podprla deželna vlada Massimiliana Fedrighe skupaj z odbornikom za lokalno samoupravo Pierpaolom Robertijem, naj bi v prihodnjem letu ponovno zaživele politične pokrajine. O tem, kakšne so perspektive novih pokrajin, smo se pogovarjali z nekdanjimi svetniki pokrajinskega sveta, ki so delovali med letoma 2011 in 2016.

Novi začetki s preteklimi izkušnjami

Maurizio Vidali, nekdanji predsednik pokrajinskega sveta in član Slovenske skupnosti, je poudaril pomembne projekte, ki so jih izvedli v preteklosti. Med njimi je izpostavil postavitev dvojezičnih smerokazov v tržaški občini, kar je bil pomemben korak za lokalno skupnost. Prav tako je omenil, da so leta 2014 zadnjič asfaltirali pokrajinske ceste. »Nove pokrajine bi morale poleg starih pristojnosti, kot so ceste in šole, prevzeti tudi odgovornost za gospodarski razvoj, okolje in podobne resorje,« je dodal Vidali.

Vidali je prav tako izpostavil pomen pokrajin kot podpornega stebra manjšim občinam, kjer pokrajine ne bi nadomeščale občin, temveč bi jim pomagale. Posebno vlogo vidi tudi v tem, kar lahko pokrajine ponudijo slovenski manjšini, saj so s starim volilnim zakonom zagotovili enakomerno zastopanost med občino Trst in okoliškimi občinami, kar je omogočilo prisotnost Slovencev v pokrajinskem svetu.

Leva sredina in njeni uspehi

Elena Legiša iz Stranke komunistične prenove je pohvalila projekt železniškega nadvoza med Nabrežino in Šempolajem, ki so ga odprli junija 2016. Prav tako je omenila projekt preureditve nekdanjega begunskega naselja pri Padričah, ki pa se žal ni uresničil. »Ko je na pokrajini zavladala leva sredina, je bilo storjenega veliko,« je dejala Legiša. Po njenem mnenju je bila ukinitev pokrajin nesmiselna poteza, saj so pokrajine igrale ključno vlogo kot partner občinam.

Legiša je kritizirala stroške, ki jih bodo državljani morali nositi zaradi zaprtja in ponovnega odprtja pokrajin. »Vprašanje ostaja, kako bodo lahko ponovno vzpostavili, kar so uničili,« je zaključila in dodala, da bi bilo smiselneje, če bi ukinili deželo.

Pričakovanja za prihodnost

Poleg političnih in infrastrukturnih projektov, ki jih prinašajo pokrajine, je pomembno tudi vprašanje njihovega financiranja in vloge v širšem kontekstu lokalne samouprave. Ob ponovnem zagonu se postavlja vprašanje, kako bodo pokrajine sodelovale z obstoječimi strukturami in kakšno vlogo bodo igrale v razvoju regije.

Pokrajine v Furlaniji – Julijski krajini predstavljajo ponovno priložnost za krepitev lokalne samouprave in sodelovanje med različnimi občinami ter skupnostmi. Ob tem pa ostajajo odprta vprašanja o financiranju, organizaciji in sodelovanju z drugimi institucijami.

Ob ponovni vzpostavitvi pokrajin v FJK je ključno, da se iz preteklih izkušenj naučimo in jih uporabimo za ustvarjanje učinkovitejših in bolj vključujočih politik, ki bodo koristile vsem prebivalcem regije.

Spletno uredništvo Naša Primorska