Notranji ministri držav članic Evropske unije so se dogovorili o seznamu varnih izvornih držav, ki vključuje Kosovo, Bangladeš, Kolumbijo, Egipt, Indijo, Maroko in Tunizijo. Cilj tega seznama je pospešiti vračanje migrantov, ki ne potrebujejo zaščite. Obenem so dosegli soglasje o evropskem solidarnostnem mehanizmu za leto 2026, ki bo podprl države, kot so Italija, Španija, Grčija in Ciper, zaradi nesorazmerno visokega števila prihodov prebežnikov. Svet EU-ja zdaj čaka pogajanja z Evropskim parlamentom o tem ključnem seznamu.
Danski minister za priseljevanje in integracijo, Rasmus Stoklund, je poudaril, da vsako leto več deset tisoč ljudi prihaja v Evropo in zaprosi za azil, čeprav so že bivali v varni državi. Dogovor o seznamu varnih izvornih držav je pomemben mejnik v azilni politiki EU-ja, saj omogoča hitrejše azilne postopke ter učinkovitejše vračanje tistih, ki ne potrebujejo zaščite.
Kaj prinaša nov seznam?
Svet EU-ja, pod trenutnim predsedovanjem Danske, je opredelil Kosovo, Bangladeš, Kolumbijo, Egipt, Indijo, Maroko in Tunizijo kot varne izvorne države. Poleg tega se status varne države ne bo priznal državam kandidatkam za članstvo v EU-ju, če v teh državah delež pozitivnih odločitev o prošnjah za azil presega 20 odstotkov.
Pospešeni postopki za prosilce iz varnih držav
V skladu z evropskim paktom o migracijah in azilu bodo članice morale obravnavati prošnje prosilcev iz varnih izvornih držav po pospešenem postopku. To pomeni, da se bodo prošnje obravnavale hitreje in učinkoviteje.
Novosti v konceptu varne tretje države
Notranji ministri so se prav tako dogovorili o prenovi koncepta varne tretje države. To evropskim državam omogoča zavrnitev azilne prošnje, če je prosilec že prejel zaščito v varni nečlanici Unije. Po novem bi lahko države sklenile sporazume s tretjimi državami za obravnavo prošenj na njihovem ozemlju. Prosilci ne bodo imeli več avtomatične pravice ostati v EU med obravnavo pritožbe.
Solidarnostni mehanizem za države pod pritiskom
Dogovorili so se tudi o solidarnostnem mehanizmu, ki bo omogočil pomoč državam, kot so Italija, Španija, Grčija in Ciper, ki so pod največjim pritiskom zaradi migracij. Te države bodo upravičene do podpore v obliki premestitve prosilcev za azil, finančne podpore ali operativne pomoči. Pričakuje se, da bo ta mehanizem začel veljati sredi leta 2026, ko bo v celoti uveljavljen pakt o migracijah in azilu.
“Vsako leto več deset tisoč ljudi pride v Evropo in zaprosi za azil, čeprav so bili v varni državi, kjer v splošnem ni tveganja za pregon. Danes smo se dogovorili o prvem seznamu varnih izvornih držav, ki bo prispeval k vzpostavitvi hitrejših in učinkovitejših azilnih postopkov ter vračanju tistih, ki ne potrebujejo zaščite. To je pomemben mejnik za azilno politiko EU-ja,” je dejal Rasmus Stoklund.
Pogajanja z Evropskim parlamentom
Svet EU-ja se bo zdaj pogajal z Evropskim parlamentom o sprejetju seznama varnih izvornih držav in spremembah v konceptu varne tretje države. Pristojni parlamentarni odbor je že sprejel pogajalska izhodišča pretekli teden.
Spletno uredništvo
