Varnost na cestah in železnicah je vprašanje, ki se dotika vsakdanjega življenja vseh državljanov. Kdo pa so tisti, ki so največ vlagali v izboljšanje te infrastrukture? V zadnjih letih so različne vlade sprejele številne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti in infrastrukture.
V ospredju so bili trije pomembni politični akterji: Marjan Šarec, Janez Janša in Robert Golob. Toda kdo izmed njih je dejansko največ prispeval k razvoju asfaltnih in železniških povezav v Sloveniji?
V Sloveniji se je v zadnjih letih odvilo več velikih infrastrukturnih projektov, ki so povzročili številne razprave in nasprotujoče si mnenja. Med najbolj izpostavljenimi je projekt drugega tira železniške proge Divača–Koper, ki je bil večkrat predmet političnih debat in finančnih zapletov. Projekt je doživel številne spremembe, vključno s podražitvami in pravnimi spori. Kljub temu je vlada Marjana Šarca januarja 2019 potrdila investicijski program za ta projekt, kar je omogočilo začetek gradnje dostopnih cest na trasi marca istega leta. Gradbena dela na sami trasi so se nato začela dve leti kasneje.
Vlada Janeza Janše je v koalicijski pogodbi predvidela pospešitev modernizacije železniške infrastrukture, vključno s projektom drugega tira. V letih 2020 in 2021 so za ceste namenili 350 oziroma 400 milijonov evrov. Podobno je vlada Roberta Goloba v svojem mandatu za ceste in železnice namenila skoraj 7 milijard evrov, kar je vključevalo investicije Direkcije za infrastrukturo, DARS in 2TDK.
Drugi tir: Od začetka do zaključka
Projekt drugega tira med Divačo in Koprom je eden najzahtevnejših infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Z več kot 1,1 milijarde evrov vredno, 27 kilometrov dolgo progo, ki vključuje sedem predorov in tri viadukte, je projekt že večkrat doživel podražitve. Konsorcij izvajalcev, ki ga sestavljajo Kolektor CPG, Yapi Merkezi in Özaltin, je s 2TDK podpisal pogodbo v vrednosti dobrih 400 milijonov evrov za prvi odsek. Vendar pa so se skozi čas pojavili številni finančni aneksi in sporni zahtevki za dodatna sredstva, ki so projekt še dodatno zapletli.
Aprila lani je Kolektor CPG zahteval še dodatnih 350 milijonov evrov zaradi zapletov in zamud pri gradnji viadukta v dolini Glinščice, kar bi projekt podražilo za tretjino. Zahtevek so zavrnili, vendar so se sporni odnosi nadaljevali, saj je turško podjetje Yapi Merkezi od Slovenije zahtevalo 330 milijonov evrov, zaradi domnevnih kršitev mednarodnih sporazumov.
Karavanški predor in tretja razvojna os
Med drugimi večjimi projekti v Sloveniji je tudi gradnja druge cevi avtocestnega predora Karavanke. Po večletnih zamudah zaradi pravnih sporov je projekt končno napredoval, vendar s povečano ceno in podaljšanim časom gradnje. Prav tako se počasi zaključuje gradnja tretje razvojne osi, ki povezuje Velenje in Slovenj Gradec. Dela so potekala v več sklopih, vendar se projekt še vedno spopada s pravnimi in administrativnimi izzivi.
Investicije v cestno in železniško infrastrukturo
Vlada Roberta Goloba se je zavezala k pomembnim investicijam v cestno in železniško infrastrukturo. V obdobju štirih let je za te namene namenila skoraj 7 milijard evrov. Medtem ko je vlada Marjana Šarca v letih 2018 in 2019 za ceste namenila okoli 400 milijonov evrov letno, je vlada Janeza Janše nadaljevala s podobno politiko, pri čemer je še naprej poudarjala pomen modernizacije železniške infrastrukture.
Med večjimi projekti v zadnjem mandatu so bili tudi obnova štajerske avtoceste, gradnja kolesarskih povezav ter nadgradnja železniških postaj v Ljubljani in na Jesenicah. Kljub temu Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, opozarja, da Slovenija zamuja predvsem pri modernizaciji železniške infrastrukture za potniški promet. Poudarja potrebo po hitri železnici med Mariborom, Ljubljano in Koprom, kar bi lahko zmanjšalo avtomobilski promet.
Na koncu je jasno, da so vlaganja v infrastrukturo nujna za razvoj Slovenije in zagotavljanje varnosti na cestah ter železnicah. Ne glede na politične razlike med različnimi vladami je ključno, da se nadaljujejo projekti, ki bodo omogočili boljšo in bolj trajnostno infrastrukturo za prihodnost.
Spletno uredništvo
