Kdo je Katarina Bervar Sternad, ki bo kmalu prevzela vodenje protikorupcijske komisije
Nataša Pirc Musar je vodenje protikorupcijske komisije zaupala Katarini Bervar Sternad. Imenovanje izpostavlja njuno preteklo sodelovanje in odpira vprašanja o neodvisnosti ter politični nepristranskosti. Bervar Sternad, znana po svojem delu v nevladnem sektorju, bo prevzela funkcijo po odhodu dosedanjega predsednika Komisije, Roberta Šumija, konec marca.
Katarina Bervar Sternad je svojo akademsko pot začela na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je med letoma 1998 in 2003 študirala pravo. Po diplomi je svojo kariero zgradila v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja, znanem kot PIC, kjer je od leta 2010 delovala kot direktorica. Njeno delo v nevladnem sektorju je močno vplivalo na njeno profesionalno usmeritev, saj se je specializirala za zaščito človekovih pravic in okolja.
Usmeritev v varstvo ranljivih skupin
Bervar Sternad se osredotoča na zaščito najranljivejših skupin, obravnavo nasilja v družini, azilno zakonodajo in varstvo pred diskriminacijo. Njena prizadevanja so usmerjena v dolgotrajne spremembe zakonodaje, ki izboljšujejo družbene razmere.
Sodelovala je pri številnih projektih, vključno z ustanovitvijo svetovalnih pisarn v občinah Logatec, Litija in Trbovlje, ki pomagajo državljanom uveljavljati pravice iz delovnih razmerij in dostopati do državne pomoči.
Politični in pravni izzivi
Bervar Sternadova se je pogosto znašla v središču pravnih sporov, ki so vzbudili pozornost, predvsem na desnem političnem polu. Kritiki ji očitajo, da je preveč naklonjena migrantom, saj je kot direktorica nevladne organizacije organom pregona pošiljala podatke o migrantih in grozila s kazenskimi ovadbami v primeru nezakonitega vračanja tujcev.
Njeno delo je bilo odmevno tudi med sporom glede financiranja Slovenske tiskovne agencije, kjer je njena organizacija sodelovala pri vložitvi kazenske ovadbe zoper takratnega direktorja vladnega urada za komuniciranje, Uroša Urbanijo.
Izpostavljenost v javnosti
Bervar Sternadova je bila v preteklosti deležna tudi neuspeha, ko ji ni uspelo postati varuhinja človekovih pravic, saj v državnem zboru ni zbrala zadostne podpore. Kljub temu je decembra 2023 prejela državno priznanje za svoje delo na področju človekovih pravic, ki ji ga je podelila ravno Nataša Pirc Musar.
Največ polemik ob njenem imenovanju na čelo protikorupcijske komisije povzroča njena dolgoletna strokovna povezanost s predsednico republike. Povezave med njima segajo v čas, ko sta sodelovali pri pripravi zakonskih sprememb za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva in vzpostavitvi projekta Pravna mreža za varstvo demokracije. Kljub kritikam, urad predsednice vztraja, da je odločitev temeljila na strokovnosti in neodvisni oceni komisije.
Spletno uredništvo Toti Maribor
