Več kot tri ure za zaprtimi vrati z Vladimirjem Putinom, nato odhod iz Moskve brez oznanitve preboja in danes prvi obisk Kijeva. Ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta sredi novega poskusa Donalda Trumpa, da premakne pogajanja o koncu vojne v Ukrajini z mrtve točke. Iz Kremlja ne prihajata s podpisanim dogovorom, temveč s Putinovimi odgovori na ameriške predloge, ki jih bosta zdaj predstavila Volodimirju Zelenskemu. Prav današnji pogovori v Kijevu bi lahko pokazali, ali med stališči Moskve in Kijeva sploh še obstaja prostor, v katerem je mogoče iskati kompromis.
Ameriška delegacija je Kremelj v soboto zapustila okoli 23. ure po moskovskem času. Srečanje s Putinom je trajalo več kot tri ure, toda po njegovem koncu ni bilo skupne izjave, novega mirovnega načrta niti napovedi neposrednih rusko-ukrajinskih pogajanj. Kljub temu tako Washington kot Moskva vztrajata, da pogovori niso bili prazni.
Putinov zunanjepolitični svetovalec Jurij Ušakov jih je opisal kot vsebinske, zelo odkrite in konstruktivne. Po njegovih besedah sta se Witkoff in Kushner na obisk temeljito pripravila in predstavila več konkretnih idej o možnih poteh do končanja vojne.
Toda najpomembnejšega – ali je Putin pri katerem od ključnih vprašanj pripravljen popustiti – Kremelj ni razkril.
Trump ju ni poslal samo poslušat Putina
Obisk je pomembnejši, kot bi bilo mogoče sklepati iz previdnih izjav po sestanku. Trump je še pred odhodom delegacije javno povedal, da Witkoffa in Kushnerja pošilja preverit, ali je mogoče doseči dogovor, ameriški mediji pa poročajo, da sta v Moskvo prišla z novimi ameriškimi idejami za končanje vojne.
Ušakov je po srečanju potrdil, da je bilo predstavljenih več predlogov. Putin je Američanoma na drugi strani predstavil rusko oceno razmer na bojišču in svoja stališča do možne rešitve. Kushner in Witkoff sta po besedah Kremlja obljubila, da bosta Putinove ocene prenesla ukrajinskemu vodstvu.
Bela hiša je bila podobno previdna. Njen predstavnik je dejal, da sta strani govorili o »vsebinskih načrtih za naslednje korake«, ki naj bi bili predstavljeni v prihodnjih tednih. To je pomembna formulacija: Washington srečanja očitno ne razume kot konec novega mirovnega poskusa, vendar tudi sam še ne govori o preboju.
Putin ostaja samozavesten: Rusija verjame, da lahko svoje cilje doseže
Največja ovira ostaja ista kot pri prejšnjih poskusih pogajanj. Rusija in Ukrajina sta pri ključnih vprašanjih še vedno daleč narazen.
Putin je ameriškima odposlancema po navedbah Ušakova dejal, da je Rusija prepričana, da lahko doseže svoje cilje, in ponovno poudaril zahtevo po odpravi tako imenovanih »temeljnih vzrokov konflikta«. Moskva s tem že dalj časa povezuje predvsem vprašanja ukrajinskega članstva v Natu, varnostne ureditve in ozemelj, ki si jih je Rusija priključila oziroma jih zahteva.
Kremelj je še pred obiskom ameriške delegacije ponovil stališče, da Ukrajina ne sme postati članica Nata in da bi morala odstopiti štiri regije, ki si jih Moskva lasti, čeprav jih ruske sile niti v celoti ne nadzorujejo. Za Kijev so takšne zahteve nesprejemljive.
Prav zato bo današnji obisk Kijeva bistveno več kot protokolarno nadaljevanje poti. Witkoff in Kushner bosta prvič sedela z Zelenskim v ukrajinski prestolnici in mu predstavila, kaj sta slišala za zaprtimi vrati v Kremlju.
V Moskvi niso govorili samo o vojni
Zanimiv je še en del sobotnega srečanja. Ušakov je razkril, da pogovor ni bil omejen samo na Ukrajino.
Putin in ameriška delegacija so precej podrobno govorili tudi o gospodarskih vprašanjih in morebitnih velikih skupnih projektih med Rusijo in ZDA. Podrobnosti niso bile objavljene.
Na poti je bil tudi vršilec dolžnosti visokega predstavnika ameriškega finančnega ministrstva za sankcije Gene Lange. Po poročanju Axios se je udeležil pripravljalnega sestanka z ruskim pogajalcem Kirilom Dmitrijevom, ne pa tudi samega srečanja s Putinom. Njegova prisotnost kaže, da so bile v širšem sklopu pogovorov na mizi tudi ameriške sankcije proti Rusiji.
Washington za zdaj javno vztraja, da Moskva gospodarskih olajšav ne bo dobila, dokler se vojna ne konča.
Toda že dejstvo, da se vzporedno z mirovnim načrtom odpirajo vprašanja sankcij in prihodnjega gospodarskega sodelovanja, kaže, da se pogajanja ne vrtijo samo okoli zemljevida Ukrajine. Na mizi je lahko tudi vprašanje, kaj bi Rusija dobila v zameno za dogovor.
Za Kijev sta utihnili orožji – vojna pa ne
Pred potjo je prišlo tudi do nenavadnega dogovora. Zelenski je ponudil, da Ukrajina v času obiskov ameriških pogajalcev ne bo napadala Moskve, in Rusijo pozval k enakemu ukrepu glede Kijeva. Putin je nato ruskim silam ukazal, naj tri dni ne izvajajo napadov na ukrajinsko prestolnico.
Toda to ni splošno tridnevno premirje in tudi ne prekinitev bojev na fronti.
Medtem ko se diplomati pogovarjajo o miru, so se napadi drugod nadaljevali tudi ponoči. Po ukrajinskih navedbah je Rusija izstrelila 108 dronov in šest raket, ukrajinska zračna obramba pa naj bi sestrelila 82 dronov in vseh šest raket. V Zaporožju je bil v ruskem napadu ubit 74-letni moški, več ljudi je bilo ranjenih.
Napadala je tudi Ukrajina. Ruske oblasti trdijo, da je njihova zračna obramba sestrelila 258 ukrajinskih dronov nad številnimi ruskimi regijami, okupiranim Krimom in okoliškimi morji. V Belgorodski regiji je bil po navedbah tamkajšnjih oblasti v ukrajinskem napadu z dronom ubit civilist.
To je morda najbolj zgovorna slika trenutnega položaja: Moskva in Kijev sta zaradi ameriških pogajalcev začasno umaknila drug drugega s seznama tarč, vojna okoli njiju pa se nadaljuje.
Danes sledi težji del
Za Kushnerja in Witkoffa je bil pogovor s Putinom samo polovica naloge. Danes ju čaka Zelenski, ki je pred obiskom dejal, da želi slišati, kakšne predloge prinašata Američana in kakšen odgovor sta nanje dobila v Moskvi.
To bo njun prvi obisk Kijeva, odkar se je Trump januarja 2025 vrnil v Belo hišo. Oba sta bila medtem že večkrat v Moskvi, zadnjič januarja letos, vendar prejšnji pogovori niso pripeljali do trajnega napredka. Ameriška prizadevanja so nato več mesecev zastala tudi zato, ker je Washington velik del pozornosti preusmeril na vojno z Iranom.
Sedanji poskus zato prihaja v precej drugačnih okoliščinah. Zračni napadi na obeh straneh so se okrepili, frontna črta pa se kljub silovitim spopadom premika zelo počasi. Nobena stran za zdaj javno ne kaže pripravljenosti sprejeti ključnih zahtev druge.
Iz Moskve brez dogovora, toda očitno ne praznih rok
Sobotni pogovor s Putinom torej ni prinesel preboja, vendar bi bilo prezgodaj reči, da ni prinesel ničesar. Američana sta Putinu predstavila predloge, ruski predsednik jima je predstavil svoja stališča, Bela hiša govori o naslednjih korakih, Kremelj pa o idejah za možno rešitev.
Zdaj sledi prvi pravi preizkus teh idej.
Če bosta Kushner in Witkoff danes v Kijevu ugotovila, da je vsaj del tistega, kar sta prinesla iz Moskve, za Ukrajino sprejemljiv kot osnova za nadaljnja pogajanja, bi se po več mesecih zastoja lahko odprla pot do novega kroga resnih pogovorov.
Če pa se izkaže, da Putin pri ključnih zahtevah ni premaknil svojih meja in da Zelenski teh pogojev ne more sprejeti, bo več kot triurno srečanje v Kremlju ostalo še eden v dolgi vrsti diplomatskih poskusov brez rezultata.
Zato danes ni najpomembnejše vprašanje, kaj sta Witkoff in Kushner povedala Putinu. Najpomembnejše je, kaj jima je Putin povedal nazaj – in kaj bo na to danes odgovoril Zelenski.
Spletno uredništvo
