V prejšnjem tednu je Tone Kajzer, minister za zunanje in evropske zadeve, sprejel odločitev, ki je odmevala v diplomatskih krogih. Razrešil je štiri posebne odposlance, ki jih je imenovala njegova predhodnica Tanja Fajon, pri čemer je izjema ostal Marjan Cencen, posebni odposlanec za ohranjanje spomina na holokavst in preprečevanje genocida. To odločitev so na ministrstvu pojasnili z besedami, da vlada tej tematiki posveča veliko pozornost.
Ta sprememba je del širše reorganizacije v okviru ministrstva, kjer so po združitvi direktoratov in imenovanju vršilcev dolžnosti generalnih direktorjev sledile spremembe na nivoju sektorjev. Med razrešenimi odposlanci so Anžej Frangež, zadolžen za Zahodni Balkan, Tanja Miškova, ki je pokrivala vodno diplomacijo, Ksenija Škrilec, osredotočena na podnebno diplomacijo, in Darja Bavdaž Kuret, odgovorna za ženske, mir in varnost. Vsi štirje sicer ostajajo zaposleni na ministrstvu, vendar nimajo več funkcij posebnih odposlancev.
Reorganizacija in nove prioritete
Razlog za prenehanje mandatov teh odposlancev je bila odločitev ministra, da se delo na omenjenih področjih bolj integrira v organizacijsko strukturo ministrstva. To omogoča optimalno razporejanje in izkoriščanje človeških virov, saj potrebuje ministrstvo v posameznih sektorjih izkušene diplomate. Na ministrstvu so še poudarili, da nekatere teme, ki so jih pokrivali posebni odposlanci, niso več med osrednjimi prioritetami vladne zunanje politike, kar pa ne pomeni, da jim ministrstvo v prihodnje ne bo namenjalo ustrezne pozornosti.
Posebej izpostavljajo, da je Anžej Frangež imenovan za slovenskega veleposlanika v Budimpešti, kar je težko združljivo z njegovimi nalogami kot posebnega odposlanca ministra za Zahodni Balkan. Frangež je mandat veleposlanika na Madžarskem prevzel že lani poleti.
Marjan Cencen ostaja na položaju
Medtem ko je večina posebnih odposlancev razrešena, Marjan Cencen ostaja na svojem položaju. Njegovo delo kot posebnega odposlanca za ohranjanje spomina na holokavst in preprečevanje genocida ostaja pomembno, saj vlada tej tematiki namenja veliko pozornost. Vlada je spremenila tudi svoj odnos do Izraela, kar dodatno poudarja Cencenov pomen. V preteklosti je bil Cencen veleposlanik v več državah, nazadnje v Budimpešti.
Na vprašanje, ali bo minister Kajzer imenoval nove posebne odposlance in za katera področja, so na ministrstvu odgovorili, da bodo to storili, če se pokaže potreba ali če bo to zahtevalo mednarodno sodelovanje na določenih področjih. Minister pa zagovarja pristop, da so za posamezne tematske dosjeje prvenstveno pristojne notranje organizacijske enote ministrstva, kar omogoča tesnejšo vpetost v redno delo in učinkovitejše usklajevanje aktivnosti.
Pretekla praksa in spremembe v imenovanju odposlancev
Predhodniki Tanje Fajon so se redko zatekali k imenovanju posebnih odposlancev. Med tretjo Janševo vlado ni bil imenovan noben odposlanec, medtem ko je zunanji minister v preteklosti postavil tri posebne odposlance za naloge, povezane s ključnimi vsebinami v mednarodnem okolju.
Pod vodstvom Tanje Fajon je imenovanje posebnih odposlancev doživelo razcvet. Na ministrstvu so takrat poudarjali, da so posebni odposlanci strokovnjaki za posamezna prednostna področja slovenske zunanje politike, ki pomagajo pri oblikovanju stališč in pridobivanju informacij. Njihove naloge so obsegale vzpostavljanje stikov s ključnimi mednarodnimi partnerji, pripravo obiskov in srečanj ter oblikovanje stališč do ključnih zunanjepolitičnih vprašanj. V diplomatskih krogih so kot razloge za imenovanja navajali skrb za karierni napredek dolgoletnih veleposlanikov in olajšanje dostopa do mednarodnih sogovornikov.
Spletno uredništvo.
