Državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, Marko Rusjan, trdi, da je prihajajoči referendum, namenjen zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, pravzaprav prikrita kritika vlade in njenih reform, kot je pokojninska reforma. Referendum bo potekal 11. maja, kampanja pa se je že začela, z ministrstvom za kulturo v ospredju, ki zagovarja, da je referendum nepotreben ter da ga predlagatelji uporabljajo za napade na delo vlade.
V času referendumske kampanje bo vlada pojasnjevala nujnost zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Marko Rusjan izpostavlja, da ne bodo pozivali k bojkotu referenduma, saj ga razumejo kot temeljno demokratično pravico. Kljub temu pa meni, da je referendum nepotreben, ker novi zakon ne uvaja novih pravic in nikomur ničesar ne jemlje, temveč pošteno določa merila za podelitev izrednih pokojnin zaslužnim umetnikom.
Podrobnosti nove zakonodaje
Novi zakon predvideva, da bi do dodatka k pokojnini upravičeni le prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo ter prejemniki nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja za umetniške dosežke, ki so prejeli vsaj eno od visokih mednarodnih ali nacionalnih nagrad. Višina dodatka bi temeljila na razliki med pokojnino upravičenca in zneskom starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe od najvišje osnove. Na primer, upokojeni prejemnik Prešernove nagrade z 1455 evrov pokojnine bi prejel dodatnih 1600 evrov, od česar bi se odštela akontacija dohodnine.
Neustreznost starega zakona in potreba po spremembi
Stari zakon iz leta 1974 je zastarel in pomanjkljiv, saj ne določa natančno pogojev za pridobitev dodatka k pokojnini in dopušča prosto presojo vlade, kar lahko vodi v neenako obravnavo prosilcev. Računsko sodišče je na to opozorilo že leta 2010. Rusjan pojasnjuje, da je bila ta neustreznost glavni razlog za spremembo zakonodaje, ki prinaša jasnost in preglednost. Novi zakon nima večjih finančnih posledic in vpliva le na peščico posameznikov, ki so prispevali k slovenski kulturi in družbi.
Referendum kot kritika vlade
Rusjan opozarja, da referendum v resnici ni namenjen zakonu, ampak kritiki vlade in njenih ukrepov, kot je pokojninska reforma. Ta referendum vidijo kot začetek predvolilne kampanje. Poudarja, da novi zakon ne povečuje števila upravičencev, saj so pogoji strogi in se dodatek podeli le upokojenim prejemnikom nagrad.
Neposredne posledice zakona
Po trenutnem zakonu izjemne pokojnine prejema 83 oseb, vključno z 33 družinskimi člani, ki so to pravico pridobili po smrti upravičenca. Novi zakon ne omogoča dedovanja pravice do dodatka, kar pomeni, da bo število upravičencev ostalo skoraj nespremenjeno. Pričakujejo, da bo okoli sto oseb upravičenih do dodatka, kar bo državni proračun obremenilo z dodatnimi 190.000 evri letno, kar je zanemarljiv znesek v primerjavi s stroški referenduma.
Rusjan spominja, da predlagatelji referenduma niso imeli pripomb na zakon med javno razpravo ali zakonodajnim postopkom. Leta 2017 so bili podobni dodatki urejeni za športne dosežke brez zahteve po referendumu. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina udeležencev in vsaj petina vseh volilnih upravičencev, kar pomeni skoraj 339.000 volilcev.
Spletno uredništvo
