Trump preklical grožnjo uvedbe dodatnih carin proti evropskim državam
V presenetljivem obratu je Donald Trump preko svojega omrežja Truth Social oznanil, da bo opustil načrtovane dodatne carine proti osmim evropskim državam. V objavi je razkril, da sta skupaj z generalnim sekretarjem Nata, Markom Ruttejem, dosegla “okvir za dogovor glede Grenlandije” na nedavnem srečanju. Trump je poudaril, da bi ta rešitev, če bo sprejeta, lahko imela pozitivne posledice za Združene države Amerike in vse članice Nata.
“Na tej podlagi ne bom uvedel tarif, ki bi morale začeti veljati 1. februarja,” je pojasnil Trump, vendar še ni razkril dodatnih podrobnosti. Dodal je, da bodo nadaljnje informacije na voljo, ko bodo pogovori napredovali. Za pogajanja so zadolženi podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in po potrebi še drugi, ki bodo poročali neposredno njemu. Poleg tega je omenil tudi načrtovane dodatne pogovore o gradnji ameriškega protiraketnega sistema, znanega kot zlata kupola, na Grenlandiji.
Pogajanja EU-ZDA zamrznjena
Medtem je Bernd Lange, nemški evroposlanec iz vrst socialistov in demokratov (S&D), sporočil, da je dogovor med EU in ZDA uradno zamrznjen. Pogajalci so se dogovorili, da v odboru za mednarodno trgovino začasno ustavijo delo na implementaciji dogovora iz Turnberryja. Lange je poudaril, da je na kocki suverenost in ozemeljska celovitost, zato ne morejo nadaljevati kot običajno.
Na novinarski konferenci je Lange pojasnil, da je Trump s svojo grožnjo o postopnem uvajanju 25-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav prekršil dogovor, sklenjen na Škotskem med Brusljem in Washingtonom. Ta dogovor je določal, da bodo ZDA omejile carine na uvoz večine blaga iz EU na največ 15 odstotkov, medtem ko se je Bruselj zavezal k odpravi carin na industrijske proizvode in uvedbi tarifnih kvot za uvoz agroživilskih izdelkov iz ZDA.
Če bi Trump dejansko uvedel 10-odstotne carine na uvoz iz osmih evropskih držav, med katerimi je šest članic EU, bi unija uvedla carine na uvoz blaga iz ZDA v vrednosti 93 milijard evrov. Bernd Lange je poudaril, da podpira sprožitev postopka v okviru instrumenta EU za zaščito pred gospodarsko prisilo (ACI), ki omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev EU ali njenim članicam.
O teh ukrepih bodo razpravljali na odboru INTA, kjer pričakujejo, da bodo komisijo pozvali k preučitvi, ali gre za gospodarsko prisilo. Različne ukrepe, vključno z uvedbo proticarinskih ukrepov in instrumentom ACI, bodo obravnavali tudi voditelji držav članic na izrednem vrhu v Bruslju, posvečenem transatlantskim odnosom.
Prepletanje trgovinskih odnosov
Zunanjetrgovinski odnosi med EU in ZDA so ključni za svetovno gospodarstvo. Leta 2024 je skupna vrednost medsebojne trgovine z blagom in storitvami znašala okoli 1680 milijard evrov. EU beleži presežek v blagovni menjavi, medtem ko so ZDA v presežku pri storitvah, kar kaže na precej uravnotežen odnos.
Po podatkih slovenskega statističnega urada je Slovenija leta 2024 v ZDA izvozila za 923,4 milijona evrov, uvozila pa za skoraj 1,2 milijarde evrov blaga.
Spletno uredništvo
