Slovenija oproščena odgovornosti za prenesene devizne vloge v BiH

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločilo, da Slovenija ni odgovorna za terjatve iz naslova starih deviznih vlog v sarajevski podružnici Ljubljanske banke (LB), ki so bile prenesene na privatizacijske račune v Bosni in Hercegovini (BiH). Ljubljanska banka je bila v času bivše Jugoslavije največja finančna institucija v regiji. Sodišče je obravnavalo pritožbo treh državljanov BiH, ki jim slovenska zakonodaja, sprejeta po sodbi ESČP iz leta 2014 v zadevi Ališić, ni omogočila izplačila stare devizne vloge njihovega pravnega prednika, deponirane v sarajevski podružnici LB. Terjatve so bile prenesene na privatizacijske račune, ki jih je upravljala Agencija za privatizacijo Federacije BiH, brez sodelovanja Ljubljanske banke.

Sodišče v Strasbourgu je pojasnilo, da slovenski organi niso odgovorni za prenesene devizne vloge, saj je bil prenos izveden v skladu z zakonodajo BiH in brez sodelovanja LB. Prav tako sodišče ni našlo dokazov, da bi Slovenija nosila odgovornost za pomanjkljivosti v ureditvi in upravljanju privatizacijskega sistema v BiH, ali za prenos terjatev brez soglasja varčevalcev. V slovenskem pravnem okviru so bila ta vprašanja temeljito preučena, pravni predniki pritožnikov in pritožniki sami pa so imeli možnost sodelovati v postopkih. Odločitve slovenskih organov, ki so zavrnile njihove zahtevke, so bile po presoji sodišča ustrezno utemeljene.

Prvič obravnava prenesenih deviznih vlog

To je bil prvi primer, ko je ESČP odločalo o deviznih vlogah, ki so bile iz sarajevske podružnice LB prenesene na privatizacijske račune v Federaciji BiH, in za katere so slovenski organi zavračali izplačila iz sklada za nasledstvo. Slovenija je ta sklad ustanovila po pilotni sodbi ESČP v zadevi Ališić iz leta 2014, ki je Sloveniji naložila odgovornost za poplačilo neprenesenih vlog v podružnicah LB v Zagrebu in Sarajevu. Čeprav je Slovenija vztrajala, da bi moralo biti to vprašanje del reševanja nasledstvenih vprašanj, je sprejela poseben zakon za izvršitev sodbe, ki je uredil pogoje in postopek uveljavljanja pravic upravičencev. Rok za vlaganje zahtevkov v sklad se je iztekel konec leta 2017, izplačila, ki jih je izvedla Slovenija, pa znašajo približno 302 milijona evrov.

Slovenija je tako uspešno utemeljila, da ni odgovorna za prenesene devizne vloge, kar je pomemben pravni precedens v kontekstu nasledstvenih vprašanj nekdanje Jugoslavije.

Spletno uredništvo