Prebilič razkriva načrt za boj proti korupciji v Sloveniji
Vladimir Prebilič, vodja stranke Prerod, se je odzval na padanje podpore javnosti s konkretnim načrtom za boj proti korupciji v Sloveniji. V zadnjem času je njihova priljubljenost upadla, zato so predstavili pobudo, ki naslavlja korupcijo kot sistemski problem, ki slovenskemu gospodarstvu letno povzroča izgubo med 3 in 3,5 milijarde evrov.
“Korupcija v Sloveniji ni naključje, temveč sistemski problem, ki državo vsako leto stane med 3 in 3,5 milijarde evrov,”
je poudaril Prebilič. Njihov program odpornosti na korupcijo vključuje vrsto ukrepov, ki zagotavljajo sledljivost javnega denarja, zaščito žvižgačev, učinkovite nadzorne mehanizme in avtonomno telo za pregon korupcije. Če bodo dosegli parlamentarni prag, bodo svoje predloge poslali v javno razpravo in po potrebi pripravili zakonodajne osnove.
Korupcija kot breme za slovensko družbo
Prebilič je ponazoril, kaj bi lahko Slovenija storila z denarjem, ki ga izgubi zaradi korupcije:
“To ni abstraktna številka. To je denar, s katerim bi lahko vsako leto zgradili 10.000 stanovanj za mlade, zagotovili 60 novih domov za starejše z 12.000 posteljami ali pa 200.000 gospodinjstvom v celoti financirali lastno sončno elektrarno s hranilnikom. Kdor ravna koruptivno, dejansko krade vsem.”
Uvedba protikorupcijskih pooblaščencev
Gregor Novak, član Sveta stranke Prerod in odgovoren za notranjo varnost, je eden ključnih oblikovalcev programa. Predstavil je dva stebra strategije: preventivo in pregon. Preventivni ukrepi bodo uvedeni po nemškem vzoru z uvajanjem protikorupcijskih pooblaščencev v ključnih državnih institucijah, občinah in javnih podjetjih. Ti pooblaščenci bodo neodvisno zaznavali in obvladovali korupcijska tveganja, imenovani pa bodo s soglasjem KPK.
Investicija, ki se bo povrnila
Pregonski steber temelji na avstrijskem in švedskem modelu ter vključuje Nacionalni urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (NUKOK), ki bo deloval znotraj Specializiranega državnega tožilstva. Pri Prerodu ocenjujejo, da bi vzpostavitev obeh stebrov stala okoli 20 milijonov evrov, vendar bi se ta strošek hitro in večkratno povrnil.
“Že ob petodstotni uspešnosti takega sistema bi lahko letno dosegli okoli 150 milijonov evrov koristi za državo, ob desetodstotnem učinku pa bi bil prihranek 175 milijonov evrov,” je dejal Prebilič.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
