Napetosti na Bližnjem vzhodu: Gorivo v Sloveniji lahko doseže rekordne cene
Skoraj tri evre za liter dizla se morda sliši kot pretiravanje, a če se razmere na Bližnjem vzhodu ne stabilizirajo, to postaja vse bolj resnična grožnja. Zaradi morebitne blokade Hormuške ožine bi cene nafte lahko dosegle 200 dolarjev za sodček, kar bi v Sloveniji dvignilo cene pogonskih goriv do skrajnosti.
Analitiki banke Macquarie opozarjajo na 20-odstotno verjetnost tega scenarija, kar bi pomenilo, da bi se cena litra dizla lahko dvignila na 2,86 evra, bencina pa na 2,36 evra.
Hormuška ožina, ki je ena ključnih energetskih poti na svetu, se ponovno znajde v središču geopolitičnih napetosti. Po poročanju Reutersa se je cena severnomorske nafte brent že povzpela na približno 109,12 dolarja za sodček. V primeru dolgotrajnejše blokade bi lahko cena nafte presegla celo 200 dolarjev, kar bi povzročilo šok na svetovnih trgih.
Analitične napovedi in slovenski trg
Analitiki banke Macquarie ocenjujejo, da obstaja približno 20-odstotna verjetnost, da bi nafta dosegla ceno preko 200 dolarjev za sodček. Čeprav to ni osnovni scenarij, trgi že vračunavajo to možnost v trenutne cene.
Pomembno je poudariti, da se maloprodajna cena goriv v Sloveniji ne oblikuje le na podlagi surove nafte, temveč vključuje tudi trošarine, marže in druge dajatve, kot so prispevek za energetsko učinkovitost in obnovljive vire, ter DDV.
Vpliv na slovenske voznike in gospodarstvo
Trenutne regulirane cene goriv v Sloveniji znašajo 1,616 evra za liter 95-oktanskega bencina in 1,807 evra za liter dizelskega goriva. Če bi cena nafte skokovito narasla na 200 dolarjev za sodček, bi se cena bencina lahko povzpela na okoli 2,36 evra na liter, dizla pa na približno 2,86 evra na liter. Takšen skok cen bi imel daljnosežne posledice ne le za voznike, ampak tudi za prevoznike in podjetja, saj bi se povišale stroški prevoza, letalskih vozovnic in ogrevanja.
Širši vpliv na svetovno gospodarstvo
V globalnem kontekstu bi takšna motnja v dobavi nafte povzročila izgubo približno 14 do 15 milijonov sodčkov na dan, kar bi vplivalo na cene energentov, kot sta dizel in reaktivno gorivo. To bi posledično povzročilo podražitve v številnih sektorjih, ki bi jih potrošniki občutili z zamikom.
Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo ne more samostojno odpraviti teh pretresov, lahko pa jih blaži z regulacijo cen in davčnimi ukrepi. Vendar pa to ne zadostuje, da bi preprečili vpliv globalnih energetskih šokov na domači trg.
Spletno uredništvo
